1Pa pristopijo k njemu Farizeji in Saduceji, in izkušajoč ga, zaprosijo ga, naj jim pokaže znamenje z neba. 2On pa odgovorí in jim reče: Ko se zvečeri, pravite: Vedro bo! kajti žarí se nebo. 3In zjutraj: Danes bo veter! kajti nebo se žarí in oblačí. Hinavci! nebeško lice znate razločevati, znamenj časov pa ne morete? 4Hudobni in prešestni rod išče znamenja; ali ne bo mu se dalo znamenje, razen znamenje preroka Jonata. Ter jih pustí, in odide. 5In ko se prepeljejo učenci njegovi na drugo stran, pozabili so vzeti kruha. 6Jezus jim pa reče: Glejte, in varujte se kvasu Farizejskega in Saducejskega! 7Oni so pa sami pri sebi mislili in djali: Kruha nismo vzeli. 8Ko pa Jezus to spazi, reče jim: Kaj mislite v sebi, maloverni! da niste vzeli kruha? 9Ali še ne umete in se ne spominjate petih hlebov petim tisočim, in koliko košev ste nabrali? 10Tudi ne sedmih hlebov štirim tisočim, in koliko košev ste nabrali? 11Kako ne umete, da nisem rekel za kruh, da se varujte Farizejskega in Saducejskega kvasú? 12Tedaj spoznajo, da ni rekel, naj se varujejo kruhovega kvasú, nego Farizejskega in Saducejskega uka. 13Ko je pa prišel Jezus v predele Cezareje Filipove, vpraševal je učence svoje, govoreč: Kdo pravijo ljudjé, da sem jaz, sin človečji? 14Oni pa rekó: Nekteri, da si Janez Krstnik; drugi pa, da si Elija; a drugi, da si Jeremija, ali eden od prerokov. 15Reče jim: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? 16Simon Peter pa odgovorí in reče: Ti si Kristus, sin živega Boga. 17In Jezus odgovorí in mu reče: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista tega razodela, nego oče moj, ki je na nebesih. 18Pravim pa tudi jaz tebi, da si ti Peter; in na tej skali bom sezidal cerkev svojo, in vrata peklenska je ne bodo premagala. 19In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva: in karkoli zvežeš na zemlji, zvezano bo na nebesih; in karkoli razvežeš na zemlji, razvezano bo na nebesih. 20Tedaj zapretí učencem svojim, naj nikomur ne povedó, da je on Jezus Kristus. 21Odtlej je jel Jezus učencem svojim praviti, da mora v Jeruzalem iti, in mnogo pretrpeti od starešin in vélikih duhovnov in pismarjev, in umorjen biti, in tretji dan od smrti vstati. 22In Peter ga vzeme k sebi in ga začne odvračati, govoreč: Smili se sam sebi, Gospod! To ti se nima zgoditi. 23On se pa obrne, in reče Petru: Poberi se od mene, satan! Za pohujšanje si mi; ker ne misliš, kar je Božje, nego kar je človeško. 24Tedaj reče Jezus učencem svojim: Če kdo hoče za menoj iti, zatají naj samega sebe, in vzeme križ svoj, in gre za menoj. 25Kajti kdor hoče življenje svoje ohraniti, izgubil ga bo; kdor pa izgubi življenje svoje za voljo mene, našel ga bo. 26Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, duši svojej pa škoduje? Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo? 27Kajti sin človečji ima priti v slavi očeta svojega z angelji svojimi; in tedaj bo povrnil vsakemu po delih njegovih. 28Resnično vam pravim: Nekteri so med temi, ki stojé tu, kteri ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo sina človečjega, da gre v kraljestvu svojem.