1Petnajstega pa leta vlade cesarja Tiberija, ko je bil Pontijski Pilat poglavar v Judeji, in Herod četrtnik v Galileji, a Filip brat njegov četrtnik v Itureji in Trahonitskej pokrajini, in Lizanija četrtnik v Abileni, 2Za vélikih duhovnov Ana in Kajfa: reče Bog Janezu Zaharijevemu sinu v puščavi, 3Ter pride v vso okolico Jordansko, oznanjujoč krst pokore za odpuščanje grehov; 4Kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka, kteri pravi: "Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov; poravnajte steze njegove. 5Vsaka dolina naj se izpolni, in vsaka gora in grič naj se zniža; in kar je krivo, bodi raven pot, in ostra pota naj bodo gladka. 6In vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje." 7Govoril je torej množicam, ktere so izhajale, da bi jih krstil: Gadja zalega! kdo vam je pokazal, kako boste ubežali prihodnjej jezi? 8Rodite torej vreden sad pokore; in ne začenjajte govoriti v sebi: Za očeta imamo Abrahama: kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove. 9Uže pa tudi sekira drevju pri korenini stojí: vsako torej drevo, ktero ne rodi dobrega sadú, posekalo se bo in vrglo na ogenj. 10In vpraševale so ga množice, govoreč: Kaj naj torej storimo? 11Odgovarjajoč pa, velí jim: Kdor ima dve suknji, podá naj tistemu, kteri nima; in kdor ima hrane, storí naj enako. 12Pridejo pa tudi mitarji, da bi jih krstil, in rekó mu: Učenik, kaj naj storimo? 13On jim pa reče: Nič več ne tirjajte, nego kar vam je ukazano. 14Vpraševali so ga pa tudi vojaki, govoreč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim: Nikogar ne bíjte, in ne ovajajte; in bodite zadovoljni s plačo svojo. 15Ko je pa ljudstvo čakalo, in so vsi premišljevali v srcih svojih za Janeza, če ni nemara on Kristus, 16Odgovorí Janez vsem, govoreč: Jaz vas z vodo krščujem; gre pa močneji od mene, kteremu nisem vreden odvezati jermena na obutalu njegovem: On vas bo krstil z Duhom svetim in ognjem, 17Komur je lopata v roki njegovej, in bo očedil gumno svoje; in pospravil bo pšenico v žitnico svojo, a plevo bo spalil z neugasljivim ognjem. 18In tako je še veliko drugega napominjal in oznanjeval ljudstvu. 19Herod pa četrtnik, ker ga je svaril za voljo Herodijade žene Filipa brata njegovega, in za vse, kar je hudega storil Herod, 20Storí vrh vsega tudi to, in zaprè Janeza v ječo. 21Zgodilo se pa je, ko se je krščevalo vse ljudstvo, in se je Jezus krstil in je molil: da se je odprlo nebo, 22In je sešel sveti Duh v telesnej podobi ko golob na-nj, in se je glas z neba oglasil, govoreč: Ti si sin moj ljubljeni, ti si po mojej volji. 23In ta Jezus je pričenjal kako trideseto leto, sin, kakor se je mislilo, Jožefa, sina Helijevega, 24Sina Matatovega, sina Levijevega, sina Melhijevega, sina Janovega, sina Jožefovega, 25Sina Matatijevega, sina Amosovega, sina Naumovega, sina Eslijevega, sina Nangejevega, 26Sina Maatovega, sina Matatijevega, sina Semejevega, sina Jožefovega, sina Judovega, 27Sina Joanovega, sina Resovega, sina Zorobabeljnovega, sina Salatijelovega, sina Nerijevega, 28Sina Melhijevega, sina Adijevega, sina Kozamovega, sina Elmodamovega, sina Erovega, 29Sina Jozejevega, sina Elijezerjevega, sina Jorimovega, sina Matatovega, sina Levijevega, 30Sina Simeonovega, sina Judovega, sina Jožefovega, sina Jonanovega, sina Elijahimovega, 31Sina Melejevega, sina Majnanovega, sina Matatajevega, sina Natanovega, sina Davidovega, 32Sina Jesejevega, sina Obedovega, sina Boozovega, sina Salmonovega, sina Naasonovega, 33Sina Aminadabovega, sina Aramovega, sina Ezronovega, sina Faresovega, sina Judovega, 34Sina Jakobovega, sina Izakovega, sina Abrahamovega, sina Tarovega, sina Nahorovega, 35Sina Saruhovega, sina Ragavovega, sina Falekovega, sina Eberjevega, sina Salovega, 36Sina Kajnanovega, sina Arfaksadovega, sina Semovega, sina Noetovega, sina Lamehovega, 37Sina Matuzalovega sina Enohovega, sina Jaredovega, sina Maleleelovega, sina Kajnanovega, 38Sina Enosovega, sina Setovega, sina Adamovega, in ta je bil Božji.