1Jezus pa, svetega Duha poln, vrne se od Jordana; in odpelje ga Duh v puščavo. 2In štirideset dnî ga je izkušal hudič. In ničesar ni jedel v teh dnéh; in ko minejo, potem postane lačen. 3In reče mu hudič: Če si sin Božji, reci temu kamenu, naj postane kruh. 4In odgovorí mu Jezus, govoreč: Pisano je: "Ne bo živel človek o samem kruhu, nego o vsakej besedi Božjej." 5In popeljavši ga hudič na visoko goro, pokaže mu vsa kraljestva sveta v pičici časa. 6In reče mu hudič: Tebi bom dal vso to oblast in njih slavo; kajti meni je izročena, in dám jo, komurkoli jo hočem. 7Ti torej če se pokloniš pred menoj, tvoje bo vse. 8In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Poberi se od mene, satan! Kajti pisano je: "Poklanjaj se Gospodu Bogu svojemu, in njemu edinemu služi." 9In pelje ga v Jeruzalem, in postavi ga na vrh tempeljna, in reče mu: Če si sin Božji, vrzi se odtod dol: 10Kajti pisano je: "Angeljem svojim bo zapovedal za te, naj te varujejo: 11In vzeli te bodo na roko, da se kje z nogo svoje ne udariš o kamen." 12In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Povedano je: "Ne izkušaj Gospoda Boga svojega." 13In končavši hudič vso izkušnjavo, odide od njega do časa. 14In vrne se Jezus z močjó duhovno v Galilejo; in glas o njem izide po vsem okolnem kraji. 15In on je učil po njih shajališčih, in vsi so ga slavili. 16In pride v Nazaret, kjer je odrastel; in vnide po navadi svojej, v sobotni dan, v shajališče, in vstane, da bere. 17In dadó mu bukve Izaija preroka; in ko razgane bukve, najde mesto, kjer je bilo pisano: 18"Duh Gospodov je na meni: za to, ker me je pomazilil; da oznanim evangelj ubogim, poslal me je, da uzdravim potrte v srcu, da oznanim jetnikom, da se bodo izpustili, in slepcem, da bodo spregledali, da izpustim sužnje v svobodo, 19Da oznanim prijetno leto Gospodovo." 20In zgane bukve, in dá strežaju, in sede; in vsi v shajališči so gledali na-nj. 21In začne jim govoriti: Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših. 22In vsi so mu pričali, in čudili so se besedam milosti, ktere so izhajale iz ust njegovih, in govorili so: Ali ni ta Jožefov? 23In reče jim: Gotovo mi boste povedali to priliko: Zdravnik, uzdravi se sam! Karkoli smo slišali, da se je zgodilo v Kapernaumu, stóri tudi tu v domovini svojej. 24Reče pa: Resnično vam pravim, da ni noben prerok prijeten v domovini svojej. 25Ali v resnici vam pravim, da je bilo veliko vdov v dnéh Elija v Izraelu, ko se je nebo zaprlo tri leta in šest mesecev, tako, da je nastala velika lakota po vsej zemlji; 26In k nobenej od njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto Sidonsko k ženi vdovi. 27In veliko gobavcev je bilo za Eliseja preroka v Izraelu; in nobeden od njih se ni očistil, razen Naaman Sirijan. 28In vsi v shajališči se napolnijo jeze, ko to slišijo. 29In vstavši, izženó ga ven iz mesta, in odpeljejo ga na vrh gore, na kterej je bilo njih mesto sezidano, da bi ga dol pahnili. 30Ali on prejde posredi njih, in odide. 31In snide v Kapernaum mesto Galilejsko; in učil jih je ob sobotah. 32In čudili so se nauku njegovemu, ker je bila beseda njegova silna. 33In v shajališči je bil človek, kteri je imel nečistega duha hudičevega, in zakričí z močnim glasom, 34Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami, Jezus Nazarečan? Prišel si, da bi nas pogubil? Poznam te, kdo si – svetnik Božji. 35In zapretí mu Jezus, govoreč: Umolkni, in izidi iž njega! In trešči ga hudič na sredo, in izide iž njega, in nič ga ni oškodoval. 36In obide jih groza vse, in pomenkovali so se med seboj, govoreč: Kakošna je ta beseda, da z oblastjo in močjó ukazuje nečistim duhovom, ter izhajajo? 37In razglasí se glas o njem po vsem okolnem kraji. 38Vstavši pa iz shajališča, vnide v hišo Simonovo. Tašča pa Simonova imela je hudo mrzlico; in zaprosijo ga za njo. 39In stoječ nad njo, zapretí mrzlici, in pustí jo; in precej je vstala, ter jim je stregla. 40Ko je pa solnce zahajalo, vsi, kteri so imeli bolnike z različnimi boleznimi, dovažali so jih k njemu; a on je na vsakega od njih pokladal roke, ter jih je uzdravljal. 41Izhajali pa so tudi hudiči iz mnogih, kričeč in govoreč: Ti si Kristus sin Božji. In grozeč se, ni jim dal govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus. 42Ko se pa zdaní, izide, in odide na samoten kraj; in ljudstvo ga je iskalo, in pridejo k njemu, in pridržavali so ga, da ne bi šel od njih. 43On jim pa reče: Tudi drugim mestom moram oznanjevati evangelj o kraljestvu Božjem! kajti za to sem poslan. 44In oznanjeval je po shajališčih Galilejskih.