1Zgodí se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. 2(To popisovanje prvo bilo je, ko je vladal v Siriji Cirenij.) 3In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto. 4Napoti se pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ktero se imenuje Betlehem, (ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,) 5Da se zapiše z Marijo zaročeno mu ženo, ktera je bila noseča. 6Zgodí se pa, ko sta bila tam, da se izpolnijo dnevi, da porodí. 7In rodí sina svojega prvenca, in povije ga v plenice, in položi ga v jasli: ker jima ni bilo prostora v gostilnici. 8Bili so pa pastirji v tistem kraji, kteri so čuli in na ponočnih stražah bili pri čredi svojej. 9In glej, angelj Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije; in uplašijo se z velikim strahom. 10Pa jim angelj reče: Ne bojte se! kajti glej, oznanjam vam veliko radost, ktera bo vsemu ljudstvu: 11Da vam se je rodil danes zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. 12In to vam bo znamenje: Našli boste dete povito, da leži v jaslih. 13In na hip se pokaže z angeljem množica nebeške vojske, kteri so Boga hvalili, govoreč: 14Slava na višavah Bogu, in na zemlji mir; med ljudmi dobra volja. 15In zgodí se, ko odidejo angelji od njih na nebo, pa rekó pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je povedal Gospod. 16In pridejo jadrno, in najdejo Marijo in Jožefa, in dete, da leží v jaslih. 17Videvši pa, povedó, kar jim je bilo rečeno za to dete. 18In vsi, kteri so slišali, začudijo se temu, kar so jim bili povedali pastirji. 19A Marija je vse te besede varovala, in zlágala jih je v srcu svojem. 20In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano. 21In ko se izpolni osem dnî, da dete obrežejo, pa mu dadó ime Jezus, ktero je bil imenoval angelj, predno se je še začel v telesu. 22In ko se izpolnijo dnevi očiščevanja njenega, po postavi Mojzesovej, prineseta ga v Jeruzalem, da ga postavita pred Gospoda, 23(Kakor je pisano v postavi Gospodovej: "Vsak samec, kteri odprè maternico, posvetí naj se Gospodu,") 24In da dasta dar po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovej: "Dve grlici ali dva golobiča." 25In glej, bil je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen, in čakal je tolažbe Izraelove, in Duh sveti je bil v njem. 26In razodel mu je bil sveti Duh, da ne bo videl smrti, dokler ne vidi Kristusa Gospoda. 27In pride v Duhu v tempelj. In ko prineseta roditelja otroka Jezusa, da storita za-nj po šegi postave, 28Pa ga on vzeme na naročje svoje, in zahvali Boga, in reče: 29Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svojej v miru: 30Ker so videle očí moje zveličanje tvoje, 31Ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov; 32Luč za razsvetljenje poganov, in slavo naroda tvojega Izraelskega. 33A Jožef in mati njegova sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. 34In blagoslovi ju Simeon, in reče Mariji materi njegovej: Glej, ta je postavljen na pad in vstajenje mnogim v Izraelu, in za znamenje, kteremu se bo nasprotovalo: 35(A tebi samej bo pa prebodel meč dušo!) da se odkrijejo iz mnogih src misli. 36In bila je prerokinja Ana, hči Fanuelova, od rodú Azerjevega: ta je bila zeló stara, in sedem let je bila živela z možem po devištvu svojem; 37In vdova okoli štiri in osemdesetih let, ktera ni odhajala od tempeljna, in je s postom in molitvami služila Bogu, noč in dan. 38In ta ravno tisti čas pristopi, in hvalila je Gospoda, in govorila je o njem vsem, kteri so čakali odrešenja v Jeruzalemu. 39In ko vse po postavi Gospodovej dopolnijo, vrnejo se v Galilejo, v mesto svoje Nazaret. 40A dete je rastlo, in krepčalo se je v duhu, in napolnjevalo se je modrosti; in milost Božja je bila ž njim. 41In hodila sta roditelja njegova vsako leto v Jeruzalem o velikonočnem prazniku. 42In ko mu je bilo dvanajst let, in sta bila šla v Jeruzalem po navadi praznika, 43In sta dní dokončala, ko sta se onadva vračala, ostal je deček Jezus v Jeruzalemu. In tega ni vedel Jožef in mati njegova. 44Misleč pa, da je pri druščini, prešla sta dan hodá, in iskala sta ga pri sorodnikih in pri znancih. 45In ko ga nista našla, vrneta se v Jeruzalem, iskajoč ga, 46In zgodí se po treh dnéh, da ga najdeta v tempeljnu, da sedí sredi učenikov, ter jih posluša, in jih vprašuje. 47Čudili pa so se vsi, kteri so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim. 48In ko ga ugledata, zavzemeta se; in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala. 49Pa jima reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je očeta mojega? 50In ona nista razumela besede, ktero jima je rekel. 51Ter snide ž njima, in pride v Nazaret; in bil jima je pokoren. In mati njegova je varovala vse te besede v srcu svojem. 52In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in ljudeh.