1In vnide, in šel je skozi Jeriho. 2In glej, mož po imenu Zahej, in ta je bil starešina mitarjem, in bil je bogat, 3In rad bi bil videl Jezusa, kdo da je; pa ni mogel za voljo ljudstva, ker je bil majhne postave. 4In poletel je naprej, in zlezel je na murvo, da bi ga videl: ker je imel todi mimo iti. 5In Jezus, ko pride na to mesto, ozrè se gor, in ugleda ga, in reče mu: Zahej, snidi hitro! kajti danes moram v tvojej hiši ostati. 6Pa snide hitro in ga radosten sprejme. 7In vsi so, ko so to videli, godrnjali, govoreč: Pri grešnem človeku se je navrnil! 8Pristopivši pa Zahej, reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim; in če sem koga ogoljufal, povrnil mu bom čvetero. 9Jezus mu pa reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov. 10Kajti prišel je sin človečji iskat in zveličat, kar se je izgubilo. 11Ko so pa to poslušali, pristavi in pové priliko, zato, ker je bil blizu Jeruzalema, in so mislili, da se bo kraljestvo Božje precej razodelo. 12In reče: Neki človek imenitnega rodú je šel v daljno deželo, da si vzeme kraljestvo, in da se vrne. 13In poklicavši deset hlapcev, dá jim deset mošenj, in reče jim: Kupčujte, dokler se ne vrnem. 14Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim, govoreč: Nečemo, da bi nam ta kraljeval. 15In zgodí se, ko je bil kraljestvo prejel in se je vrnil, pa reče, naj mu pokličejo te hlapce, kterim je bil dal srebro, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval. 16Pa pride prvi, govoreč: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj. 17In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjem zvest, iméj oblast nad desetémi mesti. 18In pride drugi, govoreč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj. 19In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petémi mesti. 20In drugi pride, govoreč: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ktero sem imel v prtu spravljeno. 21Kajti bal sem se te, ker si trd človek: jemlješ, česar nisi položil; žanješ, česar nisi posejal. 22Pa mu reče: Sodil te bom po tvojih besedah, hudobni hlapec! Vedel si, da sem trd človek, in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal; 23In za kaj nisi dal srebra mojega kupcu, da bi ga bil, kedar bi se bil vrnil, prejel z dobičkom? 24Ter reče tém, kteri so stali pred njim: Vzemite mu mošnjo, in dajte tistemu, kteri jih ima deset. 25(Pa mu rekó: Gospod, deset mošenj ima!) 26Pravim vam namreč, da vsakemu, kdor ima, dalo se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 27A tiste sovražnike moje, kteri niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sêm, in posekajte jih pred menoj. 28In ko je bil to povedal, šel je dalje, gredoč gor v Jeruzalem. 29In zgodí se, ko se približa Betfagi in Betaniji, pri gori, ktera se imenuje Oljska, pošlje dva izmed učencev svojih, 30Govoreč: Pojdita v vas, ki je nasproti, v kterej bosta našla, kedar vnideta, žrebe privezano, na ktero se ni nikoli noben človek usedel: odvežita ga, in pripeljita sèm. 31In če vaju kdo vpraša: Po kaj odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje. 32In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel. 33Ko sta pa žrebe odvezovala, rekó jima gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe? 34Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje. 35In pripeljeta k Jezusu; in položivši svoja oblačila na žrebe, posadé Jezusa. 36Ko je pa šel, pogrinjali so oblačila svoja na pot. 37In ko se je uže bližal strmcu Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ktere so videli, 38Govoreč: Blagoslovljen kralj, kteri gre v imenu Gospodovem! Mir na nebu, in slava na višavah! 39In nekteri Farizeji izmed ljudstva mu rekó: Učenik, popréti učencem svojim! 40In odgovarjajoč, reče jim: Pravim vam, da če ti umolkneje, vpilo bo kamenje. 41In ko se približa in ugleda mesto, razjoka se nad njim, 42Govoreč: Ko bi pač tudi ti vedelo, vsaj ta dan tvoj, kaj je za mir tvoj: ali sedaj je skrito pred očmí tvojimi. 43Prišli bodo namreč nate dnevi, ko te bodo obdali sovražniki tvoji z nasipi, in te bodo oblegali, in stiskali te od vseh stranî; 44In razbili bodo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne bodo pustili v tebi: za to, ker nisi poznalo časa, v kterim si bilo obiskano. 45In ko vnide v tempelj, začne izganjati tiste, kteri so prodajali v njem in kupovali, 46Govoreč jim: Pisano je: "Dom moj je dom molitve;" a vi ste naredili iz njega "jamo razbojniško". 47In učil je vsak dan v tempeljnu; a véliki duhovni in pismarji in prvaki ljudski so iskali, da bi ga pogubili; 48In niso nahajali, kaj bi mu storili: kajti ljustvo se ga je držalo vse, poslušajoč ga.