1In zgodí se, ko je Jezus vse te besede končal, reče učencem svojim: 2Véste, da bo črez dva dní velika noč, in sin človečji bo izdan, da ga križajo. 3Tedaj se zberó véliki duhovni in pismarji in starešine naroda na dvoru vélikega duhovna, kteremu je bilo ime Kajfa. 4In posvetujejo se, da bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili. 5Govorili so pa: Ne na praznik, da se narod ne spunta. 6Ko je bil pa Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca, 7Pristopi k njemu žena, ktera je imela sklenico dragocene mire, in jo izlije na glavo njegovo, ko je sedel za mizo. 8Ko pa učenci njegovi to vidijo, razhudé se, govoreč: Čemu ta potrata? 9Ta mira namreč bi se bila mogla za mnogo prodati, in dati se ubogim. 10Ko pa Jezus to spazi, reče jim: Kaj delate ženi skrbí? kajti dobro delo je storila na meni. 11Uboge namreč imate vselej s seboj; mene pa nimate vselej. 12Kajti da je izlila to miro na telo moje, storila je to za pokop moj. 13Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelj, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin. 14Tedaj odide eden od dvanajsterih, kteremu je bilo ime Juda Iškarijan, k vélikim duhovnom, 15In reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni mu pa obrekó trideset srebrnikov. 16In odtlej je iskal priložnosti, da ga izdá. 17Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu rekó: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? 18On pa reče: Pojdite v mesto k temu in temu, in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi. 19In učenci storé, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo velikonočno jagnje. 20Ko se je pa zvečerilo, sede za mizo z učenci svojimi. 21In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me bo eden izmed vas izdal. 22In zeló jim se užali, in začnó mu praviti vsak od njih: Ali sem jaz, Gospod? 23On pa odgovorí in reče: Ta, ki je omočil z menoj rokó v skledo, ta me bo izdal. 24Sin človečji sicer gre, kakor je pisano za-nj; ali gorjé tistemu človeku, kteri sina človečjega izdaja, Bolje bi mu bilo, da se ne bi bil tisti človek rodil. 25Juda izdajalec njegov pa odgovorí in reče: Ali sem jaz, rabi? Reče mu: Ti si rekel. 26Ko so pa jedli, vzeme Jezus kruh, in blagoslovivši, prelomi, in dajal je učencem svojim, govoreč: Vzemite, jejte; to je telo moje. 27In vzemši kelih, zahvali, in dá jim, govoreč: Pijte iž njega vsi; 28Kajti to je kri moja novega zakona, ktera se prelija za mnoge v odpuščanje grehov. 29Pravim vam pa, da odslej ne bom pil od tega trtnega rodú, do tistega dné, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu očeta svojega. 30In ko so odpeli, odidejo na oljsko goro. 31Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč od mene. Kajti pisano je: "Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce črede." 32Po vstajanji svojem pa pojdem pred vami v Galilejo. 33Peter pa odgovorí in mu reče: Če se tudi vsi od tebe pohujšajo, jaz se ne bom nikoli pohujšal. 34Jezus mu reče: Resnično ti pravim, da to noč, predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat. 35Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, ne bom te zatajil. Tako tudi vsi učenci rekó. 36Tedaj pride ž njimi Jezus v vas imenovano Getsemane, in reče učencem: Usedite se tu dotlej, da grem in tam molim. 37In vzemši Petra in Zebedejeva dva sina, začne žalovati in obupovati. 38Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu, in čujte z menoj. 39In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj, in molil je, govoreč: Oče moj! če je mogoče, odide naj ta kelih od mene; ali ne kakor hočem jaz, nego kakor ti. 40In prišedši k učencem, najde jih, da spé; ter reče Petru: Tako niste mogli ene ure z menoj prečuti? 41Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo. 42Zopet odide drugoč; in molil je, govoreč: Oče moj! ako ne more ta kelih oditi od mene, če ga ne pijem, zgódi se volja tvoja. 43In prišedši, najde jih zopet, da spé; bile so jim namreč oči otežale. 44In pustivši jih, odide zopet; in molil je v tretje, govoreč iste besede. 45Tedaj pride k učencem svojim, in reče jim: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in sin človečji se izdaja grešnikom v roke. 46Vstanite, pojdimo! Glej, izdajalec moj se je približal. 47In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden od dvanajsterih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od vélikih duhovnov in starešin naroda. 48Izdajalec njegov jim je pa dal znamenje, govoreč: Kogar bom poljubil, ta je; primite ga. 49In precej pristopi k Jezusu, in reče: Zdrav bodi, rabi! in ga poljubi. 50Jezus mu pa reče: Prijatelj! po kaj si prišel? Tedaj pristopijo in položé roke svoje na Jezusa in ga vjemó. 51In glej, eden tistih, kteri so bili z Jezusom, stegne roko svojo in izdere meč svoj, in udari hlapca vélikega duhovna in mu odseka uho. 52Tedaj mu velí Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, kteri primejo za meč, poginili bodo z mečem. 53Ali misliš li, da ne morem sedaj očeta svojega prositi, in poslal bi mi več nego dvanajst legijonov angeljev? 54Kako bi se pa izpolnila pisma, da mora tako biti? 55V ta čas reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste izšli na me z meči in koli? Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili. 56Ali vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prerokov. Tedaj ga vsi učenci pusté, in pobegnejo. 57A tisti, kteri so Jezusa vjeli, odpeljejo ga k vélikemu duhovnu Kajfu, kjer so se pismarji in starešine zbrali. 58A Peter je šel oddaleč za njim, noter do dvora vélikega duhovna; in stopivši noter, sede k hlapcem, da vidi konec. 59Véliki duhovni in pismarji in ves zbor so pa iskali lažnjive priče zoper Jezusa, da bi ga umorili. 60In ne najdejo je. In da si ravno pristopi mnogo lažnjivih prič, ne najdejo. Naposled pa pristopite dve priči, 61In rečete: Ta je rekel: Jaz morem tempelj Božji podreti, in v treh dnéh sezidati ga. 62In véliki duhoven vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? 63Jezus je pa molčal. In véliki duhoven odgovorí in mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, da nam povej, če si ti Kristus sin Božji? 64Jezus mu reče: Ti si rekel. Ali pravim vam: Odslej boste videli sina človečjega, da sedí na desnici moči, in gre na nebeških oblakih. 65Tedaj raztrga véliki duhoven oblačila svoja, govoreč: Boga je preklel; kaj nam je še treba prič? Glej, ravnokar ste slišali kletvino njegovo. 66Kaj se vam zdí? Oni pa odgovoré in rekó: Smrti je vreden. 67Tedaj mu pljunejo v obraz, in bijejo ga za uho; a drugi ga bijejo s pestmi, 68Govoreč: Prerokuj nam, Kristus! kdo je, ki te je udaril? 69Peter je pa sedel zunej na dvoru. Pa pristopi k njemu ena dekla, in reče: Tudi ti i bil z Jezusom Galilejcem. 70On na tají pred vsemi, govoreč: Ne vém, kaj praviš. 71Ko pa izide k vratom, ugleda ga druga, in reče tistim, kteri so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom. 72In zopet tají s prisego: Ne poznam tega človeka. 73Malo potem pa pristopijo tisti, kteri so stali, in rekó Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih; saj te tudi govorica tvoja izdaja. 74Tedaj se začne rotiti in kleti: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin. 75In Peter se spomene Jezusove besede, ktero mu je rekel: Predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat. Ter izide in se britko razjoka.