1Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj izšel, da najeme delalcev v vinograd svoj. 2In pogodivši se z delalci po groši na dan, pošlje jih v vinograd svoj. 3In ko izide okoli tretje ure, ugleda druge, da stojé na trgu brez dela. 4In reče jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, dal vam bom. 5Oni pa odidejo. Ko izide zopet o šestej in devetej uri, storí ravno tako. 6Ko pa izide okoli enajste ure, najde druge, da stojé brez dela. In reče jim: Kaj stojite tu ves dan brez dela? 7Rekó mu: Ker nas ni nihče najel. In velí jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, boste prejeli. 8Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinograda pristavniku svojemu: Pokliči delalce, in daj jim plačilo, počenši od zadnjih do prvih. 9In prišedši tisti, kteri so bili najeti okoli enajste ure, prejmó po groši. 10Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več; in tudi oni prejmó po groši. 11Prejemši pa, godrnjali so nad gospodarjem, 12Govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in naredil si jih enake nam, ki smo prenesli breme vsega dné in vročino. 13On pa odgovorí in reče enemu od njih: Prijatelj! ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po groši? 14Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi. 15Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz dober? 16Tako bodo zadnji prvi, in prvi zadnji; kajti mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih. 17In ko je šel Jezus v Jeruzalem, vzeme po poti dvanajstere učence na stran in jim reče: 18Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan vélikim duhovnom in pismarjem; in obsodili ga bodo na smrt. 19In izročili ga bodo poganom, naj ga zasmehujejo, in bičajo, in križajo; in tretji dan bo vstal od smrti. 20Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma, ter mu se je poklanjala in ga nekaj prosila. 21On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedeta ta dva moja sina, eden tebi na desno, in eden tebi na levo v kraljestvu tvojem. 22Jezus pa odgovorí in reče: Ne vésta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga bom jaz pil, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim? Rečeta mu: Moreva. 23In reče jima: Kelih moj bosta torej pila, in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta se krstila; ali da bi sedla meni na desno in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se bo dalo tistim, kterim je pripravljeno od očeta mojega. 24In slišavši to deseteri, ujezé se nad tema dvema bratoma. 25Jezus jih pa pokliče in reče: Véste, da knezi narodov nad temi gospodujejo, in poglavarji jim vladajo. 26Ne bo pa tako med vami: nego kdor hoče velik postati med vami, bodi vam služabnik; 27In kdor hoče prvi biti med vami, bodi vam hlapec. 28Kakor sin človečji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dá življenje svoje v odkup za mnoge. 29In ko so šli iz Jerihe, šlo je za njim mnogo ljudstva. 30In glej, dva slepca sta sedela kraj poti, in slišavši, da gre Jezus mimo, zakričita, govoreč: Usmili se naju, Gospod, sin Davidov! 31Ljudstvo jima pa zapretí, naj umolkneta. Ona dva pa še bolj zavpijeta, govoreč: usmili se naju, gospod, sin Davidov! 32In Jezus se ustavi in ju pokliče, ter reče: Kaj hočeta, da vama storím? 33Rečeta mu: Gospod! da se nama očí odpró. 34Jezusu se pa zasmilita, in dotakne se njunih očî. In precej so spregledale njune očí, in šla sta za njim.