1In jaz, ko sem prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti oznanjevat vam pričevanja Božjega, 2Kajti nisem sodil, da vem kaj med vami razen Jezusa Kristusa in tega na križ razpetega. 3In jaz sem v slabosti in v strahu in mnogem trepetu prišel med vas. 4In govor moj in oznanjevanje moje ni bilo v pregovorljivih besedah človeške modrosti, nego v dokazovanji duha in moči, 5Da bi vera vaša ne bila v modrosti človeškej, nego v moči Božjej. 6Ali modrost govorimo, ktera je med popolnimi, a ne modrosti tega veka, niti poglavarjev tega veka, kteri se uničujejo. 7Nego govorimo modrost Božjo v skrivnosti, tisto skrito, ktero je odločil Bog pred vekovi za našo slavo, 8Ktere nikdor izmed poglavarjev tega veka ni spoznal; ker ko bi jo bili spoznali, ne bi bili Gospoda slave na križ razpeli. 9Nego kakor je pisano: "Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in v srce človeku ni prišlo, to je pripravil Bog tem, kteri ga ljubijo." 10Nam pa je Bog razodel po duhu svojem, kajti duh vse preiskuje, tudi globočine Božje. 11Ker kdo vé izmed ljudi, kaj je v človeku, razen človečji duh, kteri je v njem? Tako tudi nikdor ne ve, kaj je v Bogu, razen Božji duh. 12Mi pa nismo duha tega sveta prejeli, nego duha, kteri je iz Boga, da vemo, kaj nam je darovano od Boga. 13Kar tudi govorimo, ne v učenih besedah človečje modrosti, nego v učenih duha svetega, duhovne stvari z duhovnimi primerjaje, 14Telesni človek pa ne sprejema, kar je od duha Božjega, ker mu je neumnost in ne more umeti, ker se duhovno razsoja, 15Duhovni pa vse razsoja; a njega samega nikdor ne razsoja. 16"Ker kdo je spoznal um Gospodov, kteri ga bo podučil?" A mi um Kristusov imamo.