1Modrost je zgradila svojo hišo, izklesala je svojih sedem stebrov:
2pobila je svoje živali; zmešala je svoje vino; prav tako je opremila svojo mizo.
3Poslala je svoje dekle: na visokih krajih mesta kliče:
4"Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm:" glede tistega, ki hoče razumevanje, mu reče:
5"Pridi, jej od mojega kruha in pij od vina, ki sem ga namešala."
6Zapusti nespametne in živi; in pojdi po poti razumevanja.
7Kdor ozmerja posmehljivca, samemu sebi pridobiva sramoto: in kdor ošteje zlobnega človeka, sebi pridobiva madež.
8 [] Ne ozmerjaj posmehljivca, da te ne zasovraži: oštej modrega človeka, pa te bo ljubil.
9Daj poučevanje modremu človeku in bo še modrejši: pouči pravičnega človeka, pa se bo pomnožil v znanju.
10 [] Strah GOSPODOV je začetek modrosti: in spoznanje svetega je razumevanje.
11 [] Kajti po meni bodo tvoji dnevi pomnoženi in leta tvojega življenja se bodo povečala.
12Če bi bil moder, bi bil moder zase: toda če se posmehuješ, boš to sam trpel.
13 [] Nespametna ženska je kričava: je naivna in ničesar ne ve.
14Kajti sedi pri durih svoje hiše, na sedežu, na visokih krajih mesta,
15da kliče potnike, ki gredo naravnost na svojih poteh:
16"Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm: in glede tistega, ki hoče razumevanje, mu pravi:
17"Ukradene vode so sladke in kruh, pojeden na skrivnem, je prijeten."
18* Toda ta ne spozna, da so tam mrtvi; in da so njeni gostje v globinah pekla.