1Ali ne [] kliče modrost? In razumevanje [ne] dviguje svojega glasu?
2Ona stoji na vrhu visokih krajev, ob poti, na krajih steza.
3Ona kliče pri vratih, pri mestnem vhodu, pri prihodu na durih.
4Vam, oh moški, kličem; in moj glas je k človeškim sinovom.
5Oh vi preprosti, razumite modrost: in, vi bedaki, bodite razumevajočega srca.
6Poslušajte; kajti govorila bom o odličnih stvareh; in odpiranje mojih ustnic bodo prave stvari.
7Kajti moja usta bodo govorila resnico; zlobnost pa je ogabnost mojim ustnicam.
8Vse besede mojih ust so v pravičnosti; v njih ni ničesar osornega ali sprevrženega.
9So čisto preproste tistemu, ki razume in pravilne tem, ki najdejo spoznanje.
10Sprejmite moje poučevanje, ne pa srebra; in spoznanje raje kakor izbrano zlato.
11 [] Kajti modrost je boljša kakor rubini; in vse stvari, ki se lahko želijo, se ne morejo primerjati k njej.
12Jaz, modrost, prebivam z razumnostjo, odkrivam spoznanje razumnih domiselnosti.
13* Strah GOSPODOV je sovražiti zlo: ponos in prevzetnost in zlobno pot in osorna usta sovražim.
14Nasvet je moj in zdrava modrost: jaz sem razumevanje; jaz imam moč.
15Po meni kraljujejo kralji in knezi odrejajo pravico.
16Po meni vladajo knezi in plemiči, celó vsi zemeljski sodniki.
17Ljubim tiste, ki me ljubijo; in tisti, ki me iščejo zgodaj, me bodo našli.
18 [] Bogastva in čast sta z menoj; da, trajna bogastva in pravičnost.
19 [] Moj sad je boljši kakor zlato, da, kakor čisto zlato; in moje poplačilo kakor izbrano srebro.
20Vodim po poti pravičnosti, po sredi stezá sodbe:
21da lahko povzročim tistim, ki me ljubijo, da podedujejo imetje; in jaz bom napolnila njihove zaklade.
22GOSPOD me je imel od začetka svoje poti, pred svojimi deli od davnine.
23Jaz sem bila postavljena od večnosti, od začetka ali preden je bila zemlja.
24Ko tam ni bilo globin, sem bila rojena; ko tam ni bilo studencev obilnih z vodo.
25Preden so bile gore nameščene, preden so bili rojeni hribi:
26dokler iz zemeljskega prahu še ni naredil zemlje, niti polj, niti najvišjega dela.
27* Ko je pripravljal nebesni obok sem bila tam: ko je postavil obod na obličju globine:
28ko je zgoraj osnoval oblake: ko je utrdil studence globin:
29 [] ko je morju dal svoj odlok, da vode ne bodo prekoračile njegove zapovedi: ko je določil temelje zemlje:
30tedaj sem bila poleg njega, kakor nekdo vzgojen z njim: in dnevno sem bila njegovo veselje, vedno radostna pred njim;
31radostna na kosu njegove zemlje, primernem za bivanje; in moja veselja so bila s človeškimi sinovi.
32Zdaj mi torej prisluhnite, oh vi otroci; kajti blagoslovljeni [] so tisti, ki se drže mojih poti.
33Poslušajte poučevanje in bodite modri in ga ne zavrnite.
34Blagoslovljen je človek, ki me posluša, ki dnevno bedi pri mojih vratih, ki čaka pri podbojih mojih duri.
35Kajti kdorkoli me najde, najde življenje in dosegel bo naklonjenost od GOSPODA.
36Toda kdor zoper mene greši, škodi svoji lastni duši: vsi tisti, ki me sovražijo, ljubijo smrt.