1Potem je Jakob odšel na svoje potovanje in prišel v deželo vzhodnega ljudstva. 2In pogledal je in na polju zagledal izvir in glej, tam so bili trije tropi ovac, ležeč na njem; kajti iz tega izvira so napajali trope: na vodnjakovih ustih pa je bil velik kamen. 3In tja so se zbirali vsi tropi; in odvalili so kamen iz vodnjakovih ust in napojili ovce in kamen ponovno položili na vodnjakova usta, na njegovo mesto. 4In Jakob jim je rekel: "Moji bratje, od kod ste?" In odgovorili so: "Iz Harána smo." 5In rekel jim je: "Poznate Labána, Nahórjevega sina?" In rekli so: "Poznamo ga." 6In rekel jim je: "Ali je zdrav?" In rekli so: "Zdrav je: in glej, njegova hči Rahela prihaja z ovcami." 7In rekel je: "Glej, to je še en velik dan, niti ni čas, da bi se živina zbrala skupaj: napojite ovce in pojdite in jih nahranite. 8Pa so rekli: "Ne moremo, dokler se ne zberejo vsi tropi in dokler kamna [ne] odvalijo iz vodnjakovih ust; potem napojimo ovce." 9In medtem, ko je še govoril z njimi, je prišla Rahela z ovcami svojega očeta: kajti ona jih je varovala. 10In pripetilo se je, ko je Jakob videl Rahelo, hčer materinega brata Labána in ovce materinega brata Labána, da je Jakob šel bliže in odvalil kamen od vodnjakovih ust in napojil trop Labána, brata svoje matere. 11In Jakob je poljubil Rahelo in dvignil svoj glas ter zajokal. 12In Jakob je Raheli povedal, da je bil brat njenega očeta in da je bil Rebekin sin: in stekla je ter povedala svojemu očetu. 13In pripetilo se je, ko je Labán slišal te novice o Jakobu, sinu svoje sestre, da je stekel, da ga sreča in ga objel in poljubil ter privedel k svoji hiši. In Labánu je povedal vse te stvari. 14In Labán mu je rekel: "Zagotovo si ti moja kost in moje meso. In z njim je ostal čas enega meseca. 15In Labán je rekel Jakobu: "Ker si moj brat, zakaj bi mi služil zaman? Povej mi kakšna naj bodo tvoja plačila?" 16Labán pa je imel dve hčeri: starejši je bilo ime Lea, ime mlajše pa je bilo Rahela. 17Lea je bila slabovidna; toda Rahela je bila krasna in lepega videza. 18Jakob pa je ljubil Rahelo; in rekel: "Služil ti bom sedem let za Rahelo, tvojo mlajšo hči." 19In Labán je rekel: "Bolje je, da jo dam tebi, kakor da bi jo dal kateremukoli drugemu moškemu: ostani z menoj." 20In Jakob je za Rahelo služil sedem let; in zdela so se mu [kot] le nekaj dni, zaradi ljubezni, ki jo je imel do nje. 21In Jakob je rekel Labánu: "Daj mi mojo ženo, kajti moji dnevi so dopolnjeni, da lahko grem noter vanjo." 22In Labán je zbral skupaj vse može tega kraja in naredil praznovanje. 23In pripetilo se je zvečer, da je vzel svojo hči Leo in jo privedel k njemu; in on je vstopil noter vanjo. 24In Labán je svoji hčeri Lei dal svojo služabnico Zilpo za pomočnico. 25In pripetilo se je, da je bila zjutraj to Lea: in Labánu je rekel: "Kaj je to, kar si mi storil? Ali ti nisem služil za Rahelo? Zakaj si me potem preslepil?" 26In Labán je rekel: "V naši deželi se ne sme tako storiti, da se mlajšo izroči pred prvorojeno. 27Dopolni njen teden in dali ti bomo tudi njo, za službo, ki mi jo boš služil še drugih sedem let. 28In Jakob je storil tako in dopolnil njen teden: in dal mu je tudi svojo hčer Rahelo za ženo. 29In Labán je svoji hčeri Raheli dal svojo pomočnico Bilho, da postane njena služabnica. 30In odšel je tudi k Raheli, Rahelo pa je ljubil bolj kakor Leo in služil z njim še drugih sedem let. 31In ko je GOSPOD videl, da je bila Lea osovražena, je odprl njen trebuh: toda Rahela je bila jalova. 32In Lea je spočela in rodila sina in njegovo ime je imenovala Ruben: kajti rekla je: "Zagotovo je GOSPOD pogledal na mojo stisko; sedaj me bo torej moj soprog ljubil." 33In ponovno je spočela in rodila sina; in rekla: "Ker je GOSPOD slišal, da sem bila osovražena, mi je zato dal tudi tega sina:" in njegovo ime je imenovala Simeon. 34In ponovno je spočela in rodila sina; in rekla: "Torej tokrat bo moj soprog pridružen k meni, ker sem mu rodila tri sinove:" zato je bilo njegovo ime imenovano Levi. 35In ponovno je spočela in rodila sina: in rekla: "Sedaj bom hvalila GOSPODA: zato je njegovo ime poimenovala Juda; in prenehala rojevati.