1In Izak je poklical Jakoba in ga blagoslovil in mu naročil ter mu rekel: "Ti ne boš vzel žene izmed Kánaanovih hčera. 2* Vstani, [] pojdi v Padan–aram, k hiši Betuéla, očeta tvoje matere; in od tam vzemi ženo izmed hčera Labána, brata tvoje matere. 3In Bog Vsemogočni [naj] te blagoslovi in te naredi rodovitnega in te namnoži, da boš lahko postal množica ljudstva; 4in ti da Abrahamov blagoslov, tebi in tvojemu semenu za teboj; da boš lahko podedoval deželo, v kateri si kot tujec, ki jo je Bog dal Abrahamu." 5In Izak je Jakoba odposlal: in odšel v Padan–aram, k Labánu, sinu Sirca Betuéla, brata Jakobove in Ezavove matere Rebeke. 6Ko je Ezav videl, da je Izak blagoslovil Jakoba in ga odposlal v Padan–aram, da si od tam vzame ženo; in da kakor ga je blagoslovil, mu je dal naročilo, rekoč: "Ti ne boš vzel žene izmed Kánaanovih hčera;" 7in da je Jakob ubogal svojega očeta in svojo mater ter odšel v Padan–aram; 8in Ezav, videč, da Kánaanove hčere njegovemu očetu Izaku niso ugajale; 9je Ezav potem odšel k Izmaelu in k ženama, ki ju je imel, vzel Mahaláto, hčer Abrahamovega sina Izmaela, Nebajótovo sestro, da postane njegova žena. 10In Jakob je odšel iz Beeršébe in odšel proti Haránu. 11In ker je sonce zašlo, se je spustil na nek kraj in se tam vso noč zadrževal; in vzel je kamenje tega kraja in jih položil za svoj vzglavnik in se ulegel na ta kraj, da prespi. 12In sanjal je in glej lestev postavljeno na zemlji in njen vrh je segal do nebes: in glej, Božji angeli so se vzpenjali in spuščali po njej. 13In [] glej, GOSPOD je stal nad njo in rekel: "Jaz sem GOSPOD, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog: deželo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojemu semenu; 14in tvojega semena bo kakor zemeljskega prahu in ti boš razširjen na zahod [] in na vzhod in na sever in na jug: in v tebi in v tvojem semenu [] bodo blagoslovljene vse družine narodov. 15In glej, jaz sem s teboj in te bom varoval na vseh krajih kamor greš in te bom ponovno privedel v to deželo; kajti ne bom te zapustil, dokler ne storim tega, o čemer sem ti govoril." 16In Jakob se je zbudil iz svojega spanja in rekel: "Zagotovo je na tem kraju GOSPOD; jaz pa tega nisem vedel. 17In bil je prestrašen ter rekel: "Kako grozen je ta kraj! To ni nič drugega kakor Božja hiša in to so vrata nebeška." 18In Jakob je zgodaj zjutraj vstal in vzel kamen, ki ga je podstavil za svoje vzglavnike in ga postavil za steber in nanj, na njegov vrh, izlil olje. 19In ime tega kraja je imenoval Betel: toda ime tega kraja je bilo prej imenovano Luz. 20In Jakob se je zaobljubil, rekoč: "Če bo Bog z menoj in me bo varoval na tej poti, ki jo hodim in mi bo dal za jesti kruha in oblačilo, da ga oblečem, 21tako da ponovno pridem k hiši svojega očeta v miru; potem bo GOSPOD moj Bog: 22in ta kamen, ki sem ga postavil za steber, bo Božja hiša: in od vsega, kar mi boš dal, ti bom zagotovo dal desetino.