1Potem je véliki duhovnik rekel: "Ali so te stvari take?" 2On pa je rekel: "Možje, bratje in očetje, prisluhnite: 'Bog slave se je prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden je prebival v Haránu 3in mu rekel: [] 'Odidi iz te dežele in iz svojega sorodstva ter pridi v deželo, ki ti jo bom pokazal.'' 4Tedaj je prišel iz kaldejske dežele in prebival v Haránu: ko pa je bil njegov oče mrtev, se je od tam odpravil v to deželo, v kateri sedaj prebivamo. 5V njej pa mu ni dal nobene dediščine, niti toliko ne, da nanjo položi svoje stopalo: vendar je obljubil, da mu jo bo dal v posest in njegovemu semenu za njim, ko doslej še ni imel otrok. 6Bog pa je govoril na ta način: 'Da naj bi njegova semena začasno bivala v tuji deželi; in da naj bi jih privedli v suženjstvo ter štiristo let z njimi hudobno ravnali. 7Narod pa, kateremu bodo v suženjstvu, bom sodil jaz,' je rekel Bog: 'in potem bodo prišli ter mi služili na tem kraju.' 8 [] In dal jim je zavezo obrezovanja: [] in tako je Abraham zaplodil Izaka in ga osmi dan obrezal; [] in Izak je zaplodil Jakoba; [] in Jakob je zaplodil dvanajst očakov. 9 [] In očaki so, spodbujeni z zavistjo, Jožefa prodali v Egipt: toda Bog je bil z njim 10in ga osvobodil iz vseh njegovih stisk [] in mu dal naklonjenost ter modrost v očeh faraona, egiptovskega kralja; in ga naredil za voditelja nad Egiptom ter vso njegovo hišo. 11Torej nad vso egiptovsko deželo in Kánaan je prišlo pomanjkanje in velika stiska: in naši očetje niso našli hrane. 12 [] Toda ko je Jakob slišal, da je bilo v Egiptu žito, je najprej odposlal naše očete. 13 [] In ob drugi priložnosti se je Jožef dal spoznati svojim bratom; in Jožefovo sorodstvo je bilo predstavljeno faraonu. 14Potem je Jožef odposlal in k sebi poklical svojega očeta Jakoba in vso njegovo sorodstvo, petinsedemdeset duš. 15 [] Tako je Jakob odšel dol v Egipt [] ter umrl on in naši očetje 16in bili so preneseni preko v Sihem in položeni v mavzolej, ki ga je Abraham kupil za vsoto denarja od sinov Hemórja, očeta v Sihemu. 17Toda ko se je približal obljubljeni čas, katerega je Bog prisegel Abrahamu, je ljudstvo v Egiptu rastlo in se množilo, 18dokler ni vstal drug kralj, ki ni poznal Jožefa. 19Ta isti je z našim sorodstvom premeteno ravnal in hudobno tretiral naše očete, tako da so izpostavili svoje majhne otroke, da na koncu ne bi smeli živeti. 20 [] V tem času je bil rojen Mojzes, [] bil pa je silno lep in so ga tri mesece hranili v hiši njegovega očeta: 21ko pa je bil izpostavljen, ga je vzela faraonova hči in ga hranila kakor svojega lastnega sina. 22In Mojzes je bil izučen v vsej egipčanski modrosti in je bil mogočen v besedah in dejanjih. 23Ko pa je bil star polnih štirideset let, je prišlo v njegovo srce, da obišče svoje brate, Izraelove otroke. 24 [] In ko je videl enega izmed njih krivično trpeti, ga je branil in maščeval tega, ki je bil zatiran ter ubil Egipčana: 25kajti domneval je, da bodo njegovi bratje razumeli kako jih hoče Bog po njegovi roki osvoboditi: toda niso razumeli. 26 [] In medtem ko so se prepirali, se jim je naslednji dan pokazal ter jih ponovno skušal pomiriti, rekoč: 'Gospodje, vi ste bratje; zakaj drug drugemu delate krivico?' 27Toda tisti, ki je svojemu bližnjemu storil krivico, ga je odrinil proč, rekoč: 'Kdo te je naredil za vladarja in sodnika nad nami? 28Ali me hočeš ubiti, kakor si včeraj storil Egipčanu?' 29Ob tej besedi je Mojzes pobegnil in bil tujec v midjánski deželi, kjer je zaplodil dva sinova. 30 [] Ko pa je preteklo štirideset let, se mu je v divjini Sinajske gore prikazal Gospodov angel v plamenu gorečega grma. 31Ko je Mojzes to zagledal, se je čudil znamenju: ko pa se je približal, da bi to pogledal, je prišel do njega Gospodov glas, 32rekoč: 'Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.' Potem je Mojzes trepetal in si ni upal pogledati. 33Nato mu je Gospod rekel: 'Sezuj si svoje čevlje s svojih stopal: kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja. 34Videl sem, videl sem stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu in slišal sem njihovo vzdihovanje in sem prišel dol, da jih osvobodim. In sedaj pridi, poslal te bom v Egipt.' 35Tega Mojzesa, katerega so zavrnili, rekoč: 'Kdo te je naredil vladarja in sodnika?' istega je Bog poslal, da postane vladar in osvoboditelj po angelovi roki, ki se mu je prikazala v grmu. 36 [] Potem ko je v egiptovski deželi in v Rdečem morju [] ter v divjini štirideset let prikazoval čudesa in znamenja, jih je privedel ven. 37To je ta Mojzes, ki je Izraelovim otrokom rekel: [] 'Preroka vam bo Gospod, vaš Bog, obudil med vašimi brati, podobnega meni; njega boste poslušali.' 38 [] To je tisti, ki je bil v cerkvi v divjini z angelom, ki mu je govoril na Sinajski gori in z našimi očeti: ki je prejel žive prerokbe, da jih izroči nam: 39katerega naši očetje niso hoteli ubogati, temveč so ga porinili od sebe in se v svojih srcih ponovno obrnili nazaj v Egipt, 40 [] rekoč Aronu: 'Naredi nam bogove, da gredo pred nami: kajti glede tega Mojzesa, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ne vemo kaj je nastalo iz njega.' 41In v tistih dneh so naredili tele ter maliku darovali daritev ter se veselili v delih svojih lastnih rok. 42Potem se je Bog obrnil in se jih odrekel, da obožujejo vojsko neba; [] kakor je pisano v knjigi prerokov: 'Oh, hiša Izraelova ali ste meni darovali umorjene živali in daritve v obdobju štiridesetih let v divjini? 43Ja, vzeli ste Molohov šotor in zvezdo vašega boga Rajfána, kipe, ki ste jih naredili, da bi jih oboževali: jaz pa vas bom odnesel onstran Babilona.' 44Naši očetje so imeli v divjini šotor pričevanja, kakor je določil on, govoreč Mojzesu, [] da naj ga naredi glede na videz, ki ga je videl. 45* Katerega so tudi naši očetje, ki so prišli kasneje, vnesli z Jezusom v posest poganov, ki jih je Bog pregnal izpred obličja naših očetov do Davidovih dni; 46ki je našel naklonjenost pred Bogom in si želel najti šotor za Jakobovega Boga. 47 [] Toda Salomon mu je zgradil hišo. 48 [] Čeprav Najvišji ne prebiva v templjih zgrajenimi z rokami; kakor pravi prerok: 49'Nebo je moj prestol in zemlja je moja pručka: kakšno hišo mi hočete zgraditi?' govori Gospod: 'Ali kaj je prostor mojega počitka? 50Ali ni vse te stvari storila moja roka?' 51Vi trdovratni in neobrezani v srcu in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu: kakor so počeli vaši očetje, tako počnete vi. 52Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? In umorili so te, ki so vnaprej prikazali prihod Pravičnega; katerega izdajalci in morilci ste sedaj vi: 53ki ste po uredbi angelov prejeli postavo, pa se je niste držali." 54Ko so slišali te besede, so bili zarezani do srca in so s svojimi zobmi škripali proti njemu. 55Toda on je, poln Svetega Duha, neomajno gledal gor v nebo in zagledal Božjo slavo ter Jezusa stati na Božji desnici. 56In rekel: "Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega stati na Božji desnici." 57Tedaj so z močnim glasom zakričali in zamašili svoja ušesa ter soglasno stekli k njemu 58in ga vrgli iz mesta ter ga kamnali: priče pa so svoja oblačila položile k stopalom mladeniča, katerega ime je bilo Savel. 59In kamnali so Štefana, ki je klical k Bogu ter govoril: "Gospod Jezus, sprejmi mojega duha." 60In pokleknil je ter z močnim glasom zaklical: "Gospod, tega greha jim ne položi na njihovo obdolžnico." Ko pa je to rekel, je zaspal.