1In Savel je privolil v njegovo smrt. Tedaj pa je bilo tam veliko preganjanje proti cerkvi, ki je bila v Jeruzalemu; in vsi, razen apostolov, so bili razkropljeni povsod po vseh pokrajinah Judeje in Samarije. 2In pobožni možje so Štefana odnesli k njegovemu pokopu ter za njim pripravili veliko objokovanje. 3Glede Savla, ker je vstopal v vsako hišo in vlačil moške in ženske ter jih zapiral v ječo, je [ta] napravil opustošenje cerkve. 4Zaradi tega so tisti, ki so bili razkropljeni naokoli, odšli povsod in oznanjali besedo. 5Potem je Filip odšel dol v samarijsko mesto in jim oznanil Kristusa. 6Ljudstvo pa je soglasno dalo pozornost tem stvarem, ki jih je Filip govoril in poslušalo ter gledalo čudeže, katere je storil. 7Kajti nečisti duhovi so kriče z močnim glasom prihajali iz teh, ki so bili z njimi obsedeni: in mnogi prevzeti z ohromelostjo ter tisti, ki so bili hromi, so bili ozdravljeni. 8In v tem mestu je bila velika radost. 9Toda bil je neki mož, imenovan Simon, ki je poprej v istem mestu uporabljal čaranje in privlačil ljudstvo Samarije ter objavljal, da je bil on sam nekaj velikega: 10kateremu so vsi posvetíli pozornost, od najmanjših do največjih, rekoč: "Ta mož je velika Božja moč." 11Ozirali pa so se nanj, ker jih je že dolgo časa privlačil s svojimi čarodejstvi. 12Toda ko so verovali Filipu, ki je oznanjal besede glede Božjega kraljestva in ime Jezusa Kristusa, so bili krščeni, tako moški kakor ženske. 13Potem je tudi sam Simon veroval: in ko je bil krščen, je ostal s Filipom in se čudil ter gledal čudeže in znamenja, ki so bila storjena. 14Ko so torej apostoli, ki so bili v Jeruzalemu, slišali, da je Samarija sprejela Božjo besedo, so jim poslali Petra in Janeza: 15ki sta, ko sta prišla dol, molila zanje, da bi mogli prejeti Svetega Duha: 16(kajti doslej še ni padel na nobenega izmed njih: bili so samo krščeni v imenu Gospoda Jezusa.) 17Tedaj so nanje položili svoje roke in prejeli so Svetega Duha. 18Ko pa je Simon videl, da je bil Sveti Duh dan po polaganju rok apostolov, jim je ponudil denar, 19rekoč: "Dajta tudi meni to moč, da na kogarkoli položim roke, bo lahko prejel Svetega Duha." 20Toda Peter mu je rekel: "Tvoj denar naj propade s teboj, ker si pomislil, da se Božji dar lahko kupi z denarjem. 21Ti nimaš niti vloge niti deleža v tej stvari: kajti tvoje srce ni čisto v Božjih očeh. 22Pokesaj se torej od teh svojih zlobnosti in prosi Boga, če ti bo mogoče lahko odpuščena misel tvojega srca. 23Kajti dojemam, da si v žolču grenkobe in v vezi krivičnosti." 24Potem je Simon odgovoril in rekel: "Prosita zame h Gospodu, da nobena izmed teh stvari, ki sta jih govorila, ne pride nadme." 25In onadva, ko sta pričevala in oznanila Gospodovo besedo, sta se vrnila v Jeruzalem ter v mnogih vaseh Samarije oznanila evangelij. 26Gospodov angel pa je spregovoril Filipu, rekoč: "Vstani in pojdi poti jugu, na pot, ki gre dol iz Jeruzalema v Gazo, ki je zapuščena." 27In vstal je ter odšel: in glej, človek iz Etiopije, evnuh z veliko oblastjo pod Kandáko, kraljico Etiopcev, ki je imel skrb za vso njeno zakladnico in je prišel v Jeruzalem, da bi oboževal, 28se je vračal in sedé na svoji kočiji bral preroka Izaija. 29Potem je Duh rekel Filipu: "Pojdi poleg in se pridruži tej kočiji." 30In Filip je stekel tja k njemu in ga slišal brati preroka Izaija ter rekel: "Razumeš kaj bereš?" 31On pa je rekel: "Kako lahko, razen če me ne bi usmerjal nek človek?" In prosil je Filipa, da pride gor in se usede z njim. 32Mesto iz pisma, ki ga je bral, je bilo to: [] 'Odveden je bil kakor ovca h klanju; in kakor je jagnje pred svojim strižcem nemo, tako on ni odprl svojih ust: 33v njegovem ponižanju je bila njegova sodba odstranjena: in kdo bo razodel njegov rod? Kajti njegovo življenje je vzeto z zemlje.' 34In evnuh je odgovoril Filipu ter rekel: "Prosim te, o kom govori to prerok? O sebi ali nekem drugem človeku?" 35Potem je Filip odprl svoja usta in pričel pri istem pismu in mu oznanil Jezusa. 36In medtem ko sta nadaljevala svojo pot, sta prišla do neke vode: evnuh pa je rekel: "Poglej, tukaj je voda; kaj mi preprečuje biti krščen?" 37* Filip pa je rekel: "Če veruješ z vsem svojim srcem, smeš." On pa je odgovoril in rekel: "Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin." 38In velel je kočiji, da se ustavi: in skupaj sta odšla dol v vodo, tako Filip kakor evnuh; in ga je krstil. 39Ko pa sta prišla iz vode, je Gospodov Duh Filipa vzel, da ga evnuh ni več videl: on pa je radosten odšel na svojo pot. 40Toda Filip se je znašel pri Ašdódu: in ko je potoval skozi, je v vseh mestih oznanjal, dokler ni prišel v Cezarejo.