1 In vzdignil se je od tam ter po drugi strani Jordana prihajal v judejske kraje: ljudstvo pa je ponovno krenilo k njemu; in kakor je imel navado, jih je ponovno učil. 2K njemu pa so prišli farizeji in ga vprašali: "Ali je možu zakonito odsloviti svojo ženo?" ker so ga skušali. 3In odgovoril jim je ter rekel: "Kaj vam je zapovedal Mojzes?" 4Oni pa so rekli: "Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in [jo] odsloviti." 5Jezus pa je odgovoril in jim rekel: "Zaradi trdote vašega srca vam je napisal ta predpis. 6Toda od začetka stvarjenja ju je Bog ustvaril moškega in žensko. 7Zaradi tega razloga bo mož zapustil svojega očeta in mater ter se trdno pridružil k svoji ženi; 8in ta dva bosta eno meso: tako potem nista nič več dva, temveč eno meso. 9Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne loči narazen." 10V hiši pa so ga njegovi učenci ponovno vprašali o isti zadevi. 11On pa jim reče: "Kdorkoli bo odslovil svojo ženo in poročil drugo, zagreši proti njej zakonolomstvo. 12Če pa bo ženska odslovila svojega soproga in bo poročena k drugemu, zagreši zakonolomstvo." 13 K njemu pa so prinašali mlajše otroke, da bi se jih dotaknil: njegovi učenci pa so ošteli te, ki so jih prinašali. 14Toda ko je Jezus to videl, je bil zelo razžaljen in jim rekel: "Dovolite majhnim otrokom, da pridejo k meni in ne prepovejte jim: kajti takšnih je Božje kraljestvo. 15Resnično, povem vam: 'Kdorkoli Božjega kraljestva ne bo sprejel kakor majhen otrok, ne bo vstopil vanj.'" 16Dvignil pa jih je v svoje naročje, nanje položil svoje roke in jih blagoslavljal. 17 Ko pa je odšel naprej po poti, je nekdo pritekel in pokleknil k njemu ter ga prosil: "Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom lahko podedoval večno življenje?" 18Jezus pa mu je rekel: "Čemu me kličeš dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga. 19Zapovedi poznaš: 'Ne zagreši zakonolomstva,' 'Ne ubijaj,' 'Ne kradi,' 'Ne pričaj po krivem,' 'Ne goljufaj,' 'Spoštuj svojega očeta in mater.'" 20On pa je odgovoril in mu rekel: "Učitelj, vse to sem spoštoval od svoje mladosti." 21Potem se je Jezus z ljubeznijo ozrl nanj ter mu rekel: "Ena stvar ti manjka: pojdi svojo pot, prodaj karkoli imaš in daj revnim, pa boš imel zaklad na nebu: in pridi, vzemi križ ter hodi za menoj." 22Ob tej besedi pa je bil žalosten in je užaloščen odšel proč: kajti imel je veliko posesti. 23Jezus pa je pogledal naokoli in reče svojim učencem: "Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo!" 24Učenci pa so bili ob njegovih besedah osupli. Toda Jezus ponovno odgovarja in jim reče: "Otroci, kako težko je tem, ki zaupajo v bogastva, vstopiti v Božje kraljestvo! 25Lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor bogatašu vstopiti v Božje kraljestvo." 26In bili so prekomerno osupli ter med seboj govorili: "Kdo je potem lahko rešen?" 27In Jezus, ko pogleda nanje, reče: "Pri ljudeh je to nemogoče, toda ne z Bogom: kajti z Bogom so vse stvari mogoče." 28 Potem mu je Peter pričel govoriti: "Glej, vse smo zapustili in ti sledili." 29Jezus pa je odgovoril in rekel: "Resnično, povem vam: 'Nikogar ni, ki je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča zaradi mene in evangelija, 30toda prejel bo stokratno, sedaj, v tem času, hiš in bratov in sester in mater in otrok in zemljišč s preganjanji; in večno življenje v svetu, ki pride. 31 Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji; in zadnji prvi." 32 Bili pa so na poti, ki gre gor v Jeruzalem; Jezus pa je šel pred njimi: in bili so osupli; in medtem, ko so ga spremljali, so bili prestrašeni. In ponovno je vzel dvanajstere ter jim pričel pripovedovati kakšne stvari naj bi se mu pripetile, 33rekoč: "Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem; Sin človekov pa bo izročen visokim duhovnikom in pisarjem; in oni ga bodo obsodili na smrt ter ga izročili poganom: 34in zasmehovali ga bodo in ga bičali in pljuvali nanj ter ubili: tretji dan pa bo ponovno vstal." 35 Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, pa sta prišla k njemu, rekoč: "Učitelj, midva želiva, da bi nama storil karkoli bova prosila." 36On pa jima je rekel: "Kaj hočeta, da bi vama storil?" 37Rekla sta mu: "Usliši naju, da bova lahko sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici, drugi pa na tvoji levici." 38Toda Jezus jima je rekel: "Vidva ne vesta česa prosita: ali moreta piti iz čaše, iz katere jaz pijem? In biti krščena s krstom, s katerim sem bil jaz krščen?" 39In odgovorila sta mu: "Moreva." Jezus pa jima je rekel: "Vidva bosta resnično pila iz čaše, iz katere jaz pijem; in s krstom, s katerim sem bil jaz krščen, bosta tudi vidva krščena: 40toda sedeti na moji desnici in na moji levici, ni moje da dam; temveč bo dano tistim, katerim je to pripravljeno." 41Ko pa so deseteri to slišali, so postali zelo razžaljeni nad Jakobom in Janezom. 42Toda Jezus jih je poklical k sebi in jim reče: "Vi veste, da tisti, ki se štejejo, da vladajo nad pogani, izvajajo gospostvo nad njimi; in njihovi velikaši izvajajo oblast nad njimi. 43Toda med vami naj ne bo tako: temveč kdorkoli hoče biti med vami velik, naj bo vaš sluga: 44in kdorkoli izmed vas hoče biti glavni, naj bo sluga vsem. 45Kajti niti Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, temveč, da služi in da svoje življenje daruje v odkupnino za mnoge." 46 Prišli pa so v Jeriho: in ko je s svojimi učenci in velikim številom ljudi odšel iz Jerihe, je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedel ob javni cesti in beračil. 47In ko je slišal, da je bil to Jezus Nazarečan, je pričel vzklikati ter govoriti: "Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me." 48Mnogi pa so ga opozarjali naj molči: toda še veliko glasneje je vpil: "Ti, Davidov Sin, usmili se me." 49Jezus pa je obstal in velel naj ga pokličejo. In poklicali so slepega moškega ter mu rekli: "Bodi dobro potolažen, vstani; kliče te." 50In on, ko je odvrgel svojo obleko proč, je vstal in prišel k Jezusu. 51Jezus pa je odgovoril in mu rekel: "Kaj hočeš, da naj ti storim?" Slepi mož mu je rekel: "Gospod, da bi lahko prejel svoj vid." 52In Jezus mu je rekel: "Pojdi svojo pot; tvoja vera te je naredila zdravega." In takoj je prejel svoj vid ter sledil Jezusu po poti.