1In rekel jim je: "Resnično, povem vam: 'Da bo nekaj od teh, ki stojijo tukaj, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva priti z močjo.'" 2 Po šestih dneh pa je Jezus s seboj vzel Petra in Jakoba in Janeza in jih same zase vodil na visoko goro: in pred njimi je bil spremenjen. 3In njegova oblačila so postala sijoča, silno bela kakor sneg; tako kot jih noben belivec na zemlji ne more pobeliti. 4Prikazal pa se jim je Elija z Mojzesom: in onadva sta se pogovarjala z Jezusom. 5Peter pa je odgovoril in rekel Jezusu: "Učitelj, dobro je za nas, da smo tukaj: naredimo pa tri šotore; enega za tebe in enega za Mojzesa in enega za Elija." 6Kajti ni vedel kaj bi rekel; ker so bili boleče prestrašeni. 7Tam pa je bil oblak, ki jih je obsenčil: in iz oblaka je prišel glas, rekoč: "To je moj ljubljeni Sin: poslušajte ga." 8Nenadoma pa, ko so pogledali naokoli, niso videli nobenega človeka več, razen samo Jezusa, ki je bil z njimi. 9In ko so prišli dol z gore, jim je naročil, naj nobenemu človeku ne povedo kakšne stvari so videli, dokler ne bo Sin človekov obujen od mrtvih. 10Zadržali pa so ta govor med njimi samimi in drug drugega spraševali kaj naj bi pomenilo obujenje od mrtvih. 11Vprašali pa so ga, rekoč: "Zakaj pravijo pisarji, da mora najprej priti Elija?" 12On pa je odgovoril in jim povedal: "Elija resnično prihaja prvi in obnavlja vse stvari; in kako je pisano o Sinu človekovemu, da mora trpeti mnoge stvari ter biti zasmehovan. 13Toda povem vam: 'Da je Elija zares prišel, storili pa so mu karkoli so si zahoteli, kakor je pisano o njem.'" 14 Ko pa je prišel k svojim učencem, je okoli njih zagledal veliko množico in pisarje pričkati se z njimi. 15In nemudoma, ko so ga zagledali, je bilo vse ljudstvo zelo osuplo ter steklo k njemu, da ga pozdravijo. 16On pa je pisarje vprašal: "Kaj se pričkate z njimi?" 17Nekdo iz množice pa je odgovoril in rekel: "Učitelj, k tebi sem privedel svojega sina, ki ima nemega duha; 18in kjerkoli ga zgrabi, ga trga: in se peni in škripa s svojimi zobmi in hira: in rekel sem tvojim učencem, da naj ga izženejo ven; pa niso mogli." 19Odgovarja jim in reče: "Oh neverni rod, kako dolgo bom z vami? Doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni." 20In pripeljali so ga k njemu: ko pa ga je zagledal, ga je duh nemudoma trgal; in padel je na tla ter se penast valjal. 21Njegovega očeta pa je vprašal: "Kako dolgo je že, odkar je ta prišel vanj?" On pa je odgovoril: "Od otroštva. 22In da ga pokonča, ga je pogosto vrgel v ogenj in v vode: toda če lahko karkoli storiš, imej sočutje do nas in nam pomagaj." 23Jezus mu je rekel: "Če lahko veruješ, so vse stvari mogoče tistemu, ki veruje." 24Otrokov oče pa je nemudoma zavpil in s solzami rekel: "Gospod, verujem; pomagaj moji neveri." 25Ko je Jezus videl, da je ljudstvo teklo skupaj, je oštel nečistega duha, rekoč mu: "Ti nemi in gluhi duh, ukazujem ti, pridi iz njega in ne vstopi več vanj." 26In duh je zavpil ter ga zelo stresel in šel iz njega: in bil je kakor nekdo, [ki je] mrtev; tako da so mnogi rekli: "Mrtev je." 27Toda Jezus ga je prijel za roko in ga dvignil; on pa je vstal. 28Ko pa je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vprašali: "Zakaj ga mi nismo mogli izgnati ven?" 29* On pa jim je rekel: "Ta vrsta ne pride ven z ničemer, razen z molitvijo in postom." 30 In odšli so od tam ter šli skozi Galilejo; ni pa želel, da bi katerikoli človek to izvedel. 31Kajti svoje učence je učil in jim govoril: "Sin človekov je izročen v človeške roke, oni pa ga bodo ubili; in potem, ko bo ubit, bo tretji dan vstal." 32Toda tega govora niso razumeli, bali pa so se ga vprašati. 33 Prišel pa je v Kafarnáum: in ko so bili v hiši, jih je vprašal: "Kaj je bilo to, da ste se po poti prerekali med seboj?" 34Toda molčali so: kajti med potjo so se med seboj prerekali kdo naj bo največji. 35On pa se je usedel in poklical dvanajstere ter jim spregovoril: "Če želi katerikoli človek biti prvi, ta isti naj bo zadnji izmed vseh in služabnik vsem." 36In vzel je otroka ter ga posadil v sredo mednje: in ko ga je vzel v svoje naročje, jim je rekel: 37"Kdorkoli bo sprejel enega od takšnih otrok v mojem imenu, sprejema mene: kdorkoli pa bo sprejel mene, ne sprejema mene, temveč tistega, ki me je poslal." 38 Janez pa mu je odgovoril, rekoč: "Učitelj, videli smo nekoga v tvojem imenu izganjati hudiče, pa nam ta ne sledi: in smo mu prepovedali, ker nam ne sledi." 39Toda Jezus je rekel: "Ne prepovejte mu: kajti nobenega človeka ni, ki bi v mojem imenu storil čudež, da bi lahko lahkomiselno govoril hudobno o meni. 40Kajti kdor ni proti nam, je na naši strani. 41 Kajti kdorkoli vam bo za pitje ponudil čašo vode v mojem imenu, ker pripadate Kristusu, resnično vam povem, ne bo izgubil svoje nagrade. 42 Kdorkoli pa bo pohujšal enega od teh malčkov, ki verujejo vame, je bolje zanj, da bi bil okoli njegovega vratu obešen mlinski kamen in bi bil vržen v morje. 43 In če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj proč: bolje je zate, da vstopiš v življenje pohabljen, kakor imeti dve roki in iti v pekel, v ogenj, ki ne bo nikoli pogašen: 44 kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. 45In če te tvoje stopalo pohujšuje, ga odsekaj proč: bolje je zate, da vstopiš v življenje šepav, kakor imeti dve stopali in biti vržen v pekel, v ogenj, ki ne bo nikoli pogašen: 46kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. 47In če te tvoje oko pohujšuje, ga izpuli ven: bolje je zate, da vstopiš v Božje kraljestvo z enim očesom, kakor biti z dvema očesoma vržen v peklenski ogenj: 48kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. 49Kajti vsakdo bo osoljen z ognjem in vsaka žrtev bo osoljena s soljo. 50 Sol je dobra: toda, če je sol izgubila svojo slanost, s čim jo boste začinili? Imejte sol v sebi in imejte mir drug z drugim."