1Kajti vsak véliki duhovnik, vzet izmed ljudi, je posvečen za ljudi v stvareh, ki se nanašajo na Boga, da lahko daruje tako darove kakor daritve za grehe: 2ki ima lahko sočutje za nevedne in za tiste, ki so izven poti; kajti tudi on sam je obdan s šibkostjo. 3In zaradi tega razloga mora, kakor za ljudstvo, tako tudi zase, darovati za grehe. 4Noben človek pa si te časti ne jemlje sam, temveč kdor je poklican od Boga, kakor je bil Aron. 5Tako tudi Kristus ni poveličal samega sebe, da bi postal véliki duhovnik; temveč ta, ki mu je rekel: "Ti si moj Sin, danes sem te rodil." 6Kakor pravi tudi na drugem mestu: "Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu." 7Ki je v dneh svojega mesa, ko je z močnim vpitjem in solzami daroval molitve in ponižne prošnje k njemu, ki ga je bil zmožen rešiti pred smrtjo in je bil uslišan, zato ker se je bal; 8čeprav je bil Sin, pa se je iz stvari, katere je pretrpel, naučil poslušnosti; 9in ker je postal popoln, je postal povzročitelj večne rešitve duš za vse tiste, ki ga ubogajo; 10véliki duhovnik, poklican od Boga, po Melkízedekovem redu. 11O katerem imamo povedati mnogo besed in bi [jih] težko izrekel, ker ste leni za poslušanje. 12Kajti v času, ko bi morali biti učitelji, imate potrebo, da vas nekdo ponovno uči katera so začetna načela Božjih izrekov; in postali ste takšni, kakor da imate potrebo po mleku, ne pa po močni hrani. 13Kajti vsakdo, ki uživa mleko, je nevešč v besedi pravičnosti: ker je dojenček. 14Toda močna hrana pripada tem, ki so polnoletni, celó tistim, ki imajo zaradi razloga uporabe svoja čutila trenirana, da razlikujejo tako dobro kakor zlo.