1Bojmo se torej, da se ne bi komurkoli izmed vas zdelo, da je zamudil obljubo o vstopu v njegov počitek, ki nam je bila zapuščena. 2Kajti evangelij je bil oznanjen nam, kakor tudi njim: toda oznanjena beseda tem ni koristila, ker ni bila združena z vero v njih, ki so jo slišali. 3Kajti mi, ki smo verovali, vstopamo v počitek, kakor pravi: "Kakor sem prisegel v svojem besu, če bodo vstopili v moj počitek:" čeprav so bila dela končana od ustanovitve sveta. 4Kajti na nekem mestu je o sedmem dnevu govoril na ta način: "In Bog je počival sedmi dan od vseh svojih del." 5In na tem mestu ponovno: "Če bodo vstopili v moj počitek." 6Ker torej ostaja to, da morajo nekateri vstopiti noter in tisti, ki jim je bilo to najprej oznanjeno, zaradi nevere niso vstopili: 7znova omejuje neki dan, rekoč v Davidu: "Danes," po tako dolgem času; kakor je rečeno: "Če boste danes zaslišali njegov glas, ne zakrknite svojih src." 8Kajti če jim je Jezus dal počitek, potem ne bi govoril o drugem dnevu. 9Potemtakem ostaja počitek za Božje ljudstvo. 10Kajti kdor je vstopil v njegov počitek, je tudi prenehal s svojimi lastnimi deli, kakor je Bog s svojimi. 11Trudimo se torej, da vstopimo v ta počitek, da ne bi katerikoli človek padel po istem zgledu nevere. 12Kajti Božja beseda je živa in mogočna in ostrejša kakor vsak dvorezen meč, ki prodre celó do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter je razpoznavalka misli in namenov srca. 13Niti ni nobenega ustvarjenega bitja, ki se ne razpozna v njegovih očeh: temveč so vse stvari razgaljene in odprte očem tistega, s katerim imamo opraviti. 14Trdno držimo našo veroizpoved, ker imamo torej veličastnega vélikega duhovnika, ki je vpeljan v nebesa, Jezusa, Božjega sina. 15Kajti nimamo vélikega duhovnika, ki ne more biti ganjen z občutenjem naših slabosti; toda bil je skušan v vseh ozirih, podobno kakor smo mi, vendar brez greha. 16Pristopimo torej pogumno k prestolu milosti, da bomo lahko dosegli usmiljenje in našli milost za pomoč v času potrebe.