1Načelniku godbe, psalm Davidov. 2Reši me, Gospod, hudobnih ljudî; mož presilovitih brani me, 3Kateri mislijo hudo v srci; vsak dan se shajajo – na vojsko. 4Brusijo jezik svoj, podoben kačjemu; strup gadji je pod njih ustnami. 5Reši me, Gospod, rok krivičnih, mož presilovitih brani me, ki mislijo izpodbiti mi noge. 6Skrivali so mi prevzetniki zanko in vrvi; razgrinjali mi mrežo poleg pota. 7Rekel sem Gospodu; Bog mogočni si moj; čuj, Gospod, molitev mojih glas. 8Gospod, Bog, moč blaginje moje; glavo si mojo pokril o boja času. 9Ne dopústi, Gospod, kar želi krivični; pregrešne misli njegove ne pospešuj; povzdigovali bi se presilno. 10Glave njih, ki me obdajajo, – ustnic njih nadloga naj jih pokrije. 11Žarjavica pridi nadnje; v ogenj naj jih vrže, v jame, da ne vstanejo. 12Mož prokleti ne utrdi se na zemlji; mož silovitosti, njega naj udari pogin. 13Vem, da bode Gospod pravdo vodil siromaku, pravico potrebnim. 14Dà, pravični bodo slavili ime tvoje; pošteni sedeli pred tvojim obličjem.