1Načelniku godbe po osmini, psalm Davidov.
2Daj rešenje, Gospod, ker minil je dobrodelnik; ker izginili so resnični izmed sinov človeških.
3Prazno govoré drug z drugim, s priliznenimi ustnami, z vojnim srcem govoré.
4Pokončal bode Gospod vse priliznene ustne, jezik visokobesedni;
5Njih, ki govoré: Našega jezika pravica bode obveljala, ustne naše so v naši oblasti, kdo bi bil nam gospod?
6Od zatiranja siromakov ubozih, od vpitja revežev vstanem skoraj, govori Gospod; pomagal bodem njemu, v katerega bode pihal žarjavico krivični.
7Besede Gospodove so čiste besede, srebro očiščeno v izbrani prsteni posodi, osnaženo sedemkrat.
8Ti, Gospod, ohrani jih; vsakega izmed njih brani tega rodu na veke.
9Krivični hodijo okrog povsodi, ko se povzdiguje malopridna reč med človeškimi sinovi.