1Tedaj reče Jezus ljudstvu in učencem svojim, 2Govoreč: Na Mojzesov stol so se usedli pismarji in Farizeji. 3Vse torej, karkoli vam rekó izpolnjevati, izpolnjujte in delajte. Po njih delih pa ne delajte; ker govoré, pa ne delajo. 4Vežejo namreč težke in neprenosljive butare; in nakladajo jih ljudém na pleča: a s svojim prstom jih ne té ganiti. 5Vsa svoja dela pa delajo, da jih vidijo ljudjé. Razširjajo si namreč napise, in delajo velike robove oblačilom svojim. 6In ljubijo prve prostore na gostijah, in prve stole po shajališčih, 7In pozdrave po ulicah, in da jih ljudjé imenujejo: Rabi! Rabi! 8Vi se pa ne imenujte rabi; kajti eden je vaš mojster, Kristus: vsi vi ste pa bratje. 9In ne imenujte na zemlji nikogar očeta svojega; kajti eden je vaš oče, kteri je na nebesih. 10Ne imenujte se tudi ne učenike; kajti eden je vaš učenik, Kristus. 11A kdor je največi med vami, bodi vam služabnik. 12Kdor se pa povišuje, ponižal se bo; in kdor se ponižuje, povišal se bo. 13Gorjé pa vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmí; vi namreč ne greste va-nj, in tudi tistim, kteri hočejo, ne puščate vniti. 14Gorjé vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da požirate vdovam hiše, in na videz dolgo molite: za to boste prejeli ostrejo sodbo. 15Gorjé vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, kteri se pojudi; in ko se je pojudil, naredite iž njega peklenskega sinú, dvakrat hujega od sebe. 16Gorjé vam, slepi vodniki! kteri pravite: Če priseže kdo pri tempeljnu, to ni nič; če pa priseže kdo pri tempeljnovem zlatu, kriv je. 17Bebci in slepci! Kaj pa je več, zlato, ali tempelj, kteri posvečuje zlato? 18In; Če priseže kdo pri oltarji, to ni nič; če pa priseže kdo pri daru, ki je na njem, kriv je. 19Bebci in slepci! Kaj pa je več, dar, ali oltar, kteri posvečuje dar? 20Kdor torej priseže pri oltarji, prisega pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21In kdor priseže pri nebu, prisega pri njem in pri tistem, kteri sedí na njem. 22In kdor priseže pri tempeljnu, prisega pri njem in pri tistem, kteri prebiva v njem. 23Gorjé vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da dajete desetino od mete, in kopra, in kumine, opustili ste pa, kar je najvažneje v postavi: sodbo in milost in vero. To je bilo treba storiti, in onega ne opustiti. 24Slepi vodniki! kteri ocejate komarja, kamelo pa požirate. 25Gorjé vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da čistite sklenico in skledo zunej, znotrej ste pa polni ropa in nepravičnosti. 26Slepi Farizej! očisti poprej sklenico in skledo znotrej, da boste tudi zunej čisti 27Gorjé vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da ste podobni pobeljenim grobom, kteri se zdé zunej lepi, znotrej so pa polni mrtvaških kosti in vse nesnage. 28Tako se kažete tudi vi ljudém zunej pravične, znotrej ste pa polni hinavstva in hudobije. 29Gorjé vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da zidate prerokom grobe, in lepšate pravičnim spomenike, 30In pravite: Da smo bili v dnéh očetov svojih, ne bi bili njih deležniki bili pri krvi prerokov. 31Tako pričate sami zoper sebe, da ste sinovih teh, kteri so pomorili preroke. 32In vi ste napolnili mero očetov svojih. 33Kače! gadja zalega! kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja? 34Za to, glej, pošiljam jaz k vam preroke in modre in pismarje; in nektere od njih boste pomorili in razpeli na križ, in nektere od njih boste po shajališčih svojih bičali, in preganjali od mesta do mesta. 35Da pride na vas vsa pravična kri, ktera se je prelila na zemlji, od krvi pravičnega Abeljna noter do krvi Zaharija Baruhijevega sina, kterega ste umorili med tempeljnom in oltarjem. 36Resnično vam pravim: Vse to bo prišlo na ta rod. 37Jeruzalem, Jeruzalem, kteri ubijaš preroke in kamenjuješ tiste, kteri so k tebi poslani! Kolikrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokoš piščeta svoja pod peruti, in niste hoteli. 38Glej, zapušča vam se hiša vaša pusta. 39Kajti resnično vam pravim: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem!