1In ko je šel iz tempeljna, reče mu eden učencev njegovih: Učenik, glej, kakošno kamenje in kakošne zidine! 2In odgovarjajoč Jezus, reče mu: Vidiš té-le zidine velike? Ne bo ostal kamen na kamenu, kteri se ne bi podrl. 3In ko je sedel na Oljskej gori tempeljnu nasproti, vpraševali so ga posebej Peter in Jakob in Janez in Andrej: 4Povéj nam, kedaj bo to? in kaj bo znamenje, kedar se ima vse to izpolniti? 5Jezus jim pa odgovorí in začne praviti: varujte se, da vas kdo ne premoti! 6Kajti veliko jih bo prišlo v ime moje, govoreč: Jaz sem Kristus; in veliko jih bodo premotili. 7Kedar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se! Kajti to mora biti. Ali to še ni konec. 8Kajti vstal bo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; in potresi bodo po krajih, in lakote bodo in prekucije. 9Začetek nadlogam je to. A vi se varujte! Kajti izročevali vas bodo sodnijam in shajališčem; bičali vas bodo, in pred vladarje in kralje vas popeljejo za voljo mene, njim za pričo. 10In pri vseh narodih se mora poprej oznaniti evangelj. 11Kedar vas pa popeljejo, da vas izročé, ne skrbite naprej, kaj bi govorili, in ne premišljujte! nego kar vam se bo dalo tisto uro, to govorite: ker ne boste govorili vi, nego Duh sveti. 12Izdajal bo pa brat brata na smrt, in oče sina; in otroci bodo vstali zoper roditelje, in morili jih bodo. 13In sovražili vas bodo vsi za voljo imena mojega; kdor pa pretrpí do konca, ta se bo zveličal. 14A kedar ugledate "gnjusobo razdevanja," za ktero je povedal prerok Danijel, da stojí, kjer ne bi imela, (kdor bere, naj ume!) tedaj naj tisti, kteri so v Judeji, zbežé na gore. 15A kdor je na strehi, ne stopaj dol v hišo, in ne hódi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje. 16In kdor je na polji, naj se ne vrača, da vzeme plašč svoj. 17Gorjé pa nosečim in doječim v tistih dnéh! 18Molite pa, naj ne bo beg vaš po zimi. 19Kajti tisti dnevi bodo stiska, kakoršne ni bilo od začetka stvarjenja, ktero je stvaril Bog, doslej, in je tudi ne bo. 20In ko ne bi bil Gospod prikrajšal dnî, to se ne bi noben človek zveličal; ali za voljo izvoljencev, ktere je izvolil, prikrajšal je dní. 21In če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus; ali: Glej, ondej je, ne verjemite. 22Kajti vstali bodo lažnjivi kristusi in lažnjivi preroki, in delali bodo znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 23A vi se varujte; glej, povedal sem vam vse poprej. 24Tiste dní pa, po tej stiski, otemnelo bo solnce in mesec ne bo dajal svetlobe svoje, 25In zvezde nebeške bodo padale, in sile, ktere so na nebesih, pregibale se bodo. 26In tedaj bodo ugledali sina človečjega, da gre na oblakih z veliko močjó in slavo. 27In tedaj bo poslal angelje svoje, in zbral bo izvoljence svoje od čveterih vetrov, od konca zemlje do kraja neba. 28A od smokve se naučite priliko: Kedar se veja njena pomladí, in požene liste, véste, da je blizu pomlad; 29Tako tudi vi, kedar ugledate, da se te reči godé, védite, da je blizu pri vratih. 30Resnično vam pravim, da ne bo prešel ta rod, dokler se vse te reči ne zgodé. 31Nebo in zemlja bosta prešla; a besede moje ne bodo nikoli prešle. 32Za tisti dan in uro pa nihče ne vé, tudi angelji na nebu ne, tudi sin ne, razen oče. 33Pazite, čujte in molite, ker ne véste, kedaj je čas. 34Kakor je človek, kteri je odpotoval, zapustil dom svoj, in dal hlapcem svojim oblast, in vsakemu svoje delo, in zapovedal vratarju, da naj čuje. 35Čujte torej, (ker ne véste, kedaj bo prišel hišni gospodar zvečer, ali o polnoči, ali o petelinjem petji, ali zjutraj;) 36Da ne pride nenadoma, in vas ne najde spéčih. 37Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!