1Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar se upa, dokaz stvarî, katere se ne vidijo. 2V tej namreč so starejši pričanje prejeli. 3Po veri umemo, da so svetovi osnovani bili po besedi Božji, tako da ni iz prikazujočega se postalo, kar je vidno. 4Po veri je daroval Abelj Bogu boljšo žrtev mimo Kajna, po kateri je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal po darovih, in po njej se še o mrtvem govori. 5Po veri je bil Enoh umaknen, da ni videl smrti "in ni ga bilo najti, ker ga je bil Bog umaknil." Kajti pred umaknenjem svojim dobil je pričanje, "da je Bogu po volji." 6Brez vere pa je nemogoče biti po volji; kajti verovati je treba njemu, kateri se bliža Bogu, da je in da postane plačevalec njim, ki ga iščejo. 7Po veri je napravil Noe, na povelje, za to, kar se ni še videlo, v strahu Božjem skrinjo v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet, in je postal dedič pravice po veri. 8Po veri je slušal Abraham poklican, naj izide v kraj, katerega je imel dobiti v dedščino, in izšel je ne vedoč, kam ide. 9Po veri je bival v deželi obljube kakor tuji, stanujoč v šatorih z Izakom in Jakobom sodedičema iste obljube. 10Kajti čakal je mesta imajočega podstave, katerega zidar in stvarnik je Bog. 11Po veri je tudi sama Sara zadobila moč ustanoviti seme in rodila je, zunaj pravega časa starosti, ker je za zvestega imela njega, ki je bil obljubil. 12Zato jih je tudi od enega, in to umrlega, rodilo se kakor zvezd na nebu po številu, in kakor peska ob bregu morja bez števila. 13Poleg vere so umrli ti vsi, ko niso prejeli obljub; temuč videli so jih od daleč, in prepričani bili in pozdravili jih in spoznali, da so tujci in priseljenci na zemlji. 14Kateri namreč tako govoré, naznanjajo, da iščejo domovine. 15In ko bi se bili spominjali one, iz katere so bili izšli, imeli bi bili čas obrniti se; 16Sedaj pa hrepené po boljši, to je, nebeški; zato se jih Bog ne sramuje imenovati se njih Boga; pripravil jim je namreč mesto. 17Po veri je daroval Abraham Izaka izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil prejel obljube, kateremu se je govorilo: 18"V Izaku se ti bode imenovalo seme;" 19Ker je pomislil, da more Bog tudi od mrtvih zbujati, od koder ga je tudi po priliki odnesel. 20Po veri o prihodnjosti je Izak blagoslovil Jakoba in Ezava. 21Po veri je Jakob umirajoč blagoslovil slehernega izmed sinov Jožefovih in: "molil je na konci palice njegove." 22Po veri je Jožef umirajoč spominjal se izhoda sinov Izraelovih in naročal za kosti svoje. 23Po veri so Mojzesa rojenega roditelji skrivali tri mesece, ker so videli, da je dete zalo; in niso se bali ukaza kraljevega. 24Po veri je Mojzes, ko je bil velik postal, branil se imenovan biti sin hčere Faraonove, 25Ker je raji hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim, nego imeti začasen užitek od greha; 26Ker je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade v Egiptu; kajti oziral se je v povračilo. 27Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten namreč je bil, kakor da bi videl nevidnega. 28Po veri je napravil pasho in polivanje s krvjo, da bi moritelj ne dotaknil se njih prvorojencev. 29Po veri so pregazili rudeče morje kakor po suhem; Egipčani pa poskusivši to bili so pogoltneni. 30Po veri je palo zidovje Jerihovo, okroženo sedem dnî. 31Po veri Rahab kurba ni poginila z nevernimi, sprejemši oglednike v miru. 32In kaj še govorim? Časa namreč mi bode primanjkovalo, ko bi pripovedoval o Gedeonu, Baraku in Samsonu in Jeftaji, Davidu in Samuelu in prerokih; 33Kateri so po veri zmagovali kraljestva, delali pravico, dobivali obljube, levom žrela našili; 34Ognja moč gasili, meča osti ubežavali, od bolezni ozdravevali, junaki v vojski postajali, napade odbijali tujcev. 35Žene so dobivale po vstajenji mrtve svoje; drugi pa so bili mučeni, in niso sprejemali oproščenja, da zadobé boljše vstajenje; 36Drugi pa so poskusili zasramovanje in bičanje, in pa vezî in ječe; 37Bili so kamenjani, razrezani, izkušani, umrli so v smrti z mečem; hodili so v ovčjih, v kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah; 38(Njih ni bil vreden svet), po puščavah tavajoč in gorah in brlogih in podzemeljskih jamah. 39In vsi ti, pričanje prejemši po veri, niso dobili obljube, 40Ker je bil Bog nekaj boljšega pred videl za nas, da bi se ne popolnili brez nas.