1Opominjam vas torej jaz, jetnik v Gospodu, da se vedete spodobno poklicu, v katerega ste poklicani, 2Z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo prenašajoč se med seboj v ljubezni, 3Skrbno prizadevajoč si ohraniti edinost Duha v vezí mirú. 4Eno telo in en Duh, kakor ste tudi poklicani v enem upanji poklica svojega; 5En Gospod, ena vera, en krst; 6En Bog in oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh vas. 7Vsakemu pa izmed nas dala se je milost po meri darú Kristusovega. 8Zato pravi: "Šel je kvišku ter pripeljal vjetnike, in dal je dar ljudém." 9(Tisto pa: "šel je kvišku", kaj je druzega, nego da je tudi šel prej dol v spodnje dele zemlje? 10On, ki je šel dol, je tisti, ki je šel tudi gor nad vsa nebesa, da bi vse izpolnil.) 11In on je dal ene za aposteljne, ene za preroke, ene za evangeliste, ene za pastirje in učenike, 12V pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega; 13Dokler dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja sinú Božjega, do moža doraslega, do mere starosti polnosti Kristusove; 14Da ne bodemo več deca, in nas ne bode sem ter tja metala in gonila vsaka sapa nauka v zvijačnosti človeški, v prekanjenosti do zvitosti zmote; 15Nego da po resničnosti v ljubezni rastemo v vsem do njega, ki je glava, Kristus, 16Iz katerega vse telo združeno in zedinjeno po slehernem členovji podajanja, po kreposti v meri vsakega dela rast telesa vrši v izpodbujo svojo v ljubezni. 17To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne hodite dalje, kakor tudi drugi pogani hodijo v ničemurnosti srca svojega, 18Otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu, zaradi nevednosti bivajoče v njih, zaradi otrpnenosti srca svojega; 19Kateri so otrpneni vdali se razuzdanosti v doprinašanje sleherne nečistosti v lakomnosti. 20Vi pa se niste tako učil Kristusa, 21Ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu; 22Da slečete, po prejnšjem življenji, starega človeka, ki se kvari po sljah prevare; 23In se ponovite po duhu srca svojega, 24In oblečete novega človeka, vstvarjenega po Bogu, v pravičnosti in svetosti resnice. 25Zato iznebivši se laži govorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med seboj; 26"Jezite se, in ne grešite!" Solnce naj ne zaide nad jezo vašo, 27In ne dajajte prostora hudiču. 28Kdor krade, ne kradi več, temuč trúdi se, delajoč dobro z rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu. 29Nobena gnjila beseda ne izidi iz vaših ust, nego če je katera dobra za izpodbujo po potrebi, da dá milost poslušajočim. 30In ne žalite svetega Duha Božjega, v katerem ste zapečateni za rešenja dan. 31Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobijo; 32Bodite pa med seboj blagi, usmiljeni, odpuščajoč si, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.