1Jezus je odšel k Oljski gori. 2Zgodaj zjutraj pa je ponovno prišel v tempelj in vse ljudstvo je prišlo k njemu; in se usedel ter jih učil. 3Pisarji in farizeji pa so k njemu privedli žensko, zasačeno v zakonolomstvu; in ko so jo postavili v sredo, 4* so mu rekli: "Učitelj, ta ženska je bila zasačena v zakonolomstvu, pri samem dejanju. 5 [] Torej Mojzes nam je v postavi ukazal, da naj bi bili taki kamnani: toda kaj praviš ti?" 6To so rekli, ker so ga skušali, da bi ga lahko obtožili. Toda Jezus se je sklonil in s svojim prstom pisal po tleh, kakor da jih ni slišal. 7Torej, ko so ga še naprej spraševali, se je dvignil in jim rekel: [] "Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo." 8In ponovno se je sklonil ter pisal po tleh. 9* Ti pa, ki so to slišali, so prepričani po svoji lastni vesti, drug za drugim odšli ven, s pričetkom pri najstarejših, celó do zadnjega: Jezus pa je ostal sam ter ženska stoječa v sredi. 10Ko se je Jezus dvignil in ni videl nikogar razen ženske, ji je rekel: "Ženska, kje so ti tvoji tožniki? Ali te nihče ni obsodil?" 11Rekla je: "Noben človek, Gospod." Jezus pa ji je rekel: "Niti te jaz ne obsojam: pojdi in ne greši več." 12Potem jim je Jezus ponovno spregovoril, rekoč: [] "Jaz sem svetloba sveta: kdor sledi meni, ne bo hodil v temi, temveč bo imel svetlobo življenja." 13Farizeji so mu torej rekli: "Ti prinašaš zapis o sebi; tvoj zapis ni resničen." 14Jezus je odgovoril in jim rekel: [] "Četudi nosim zapis o samem sebi, je vendarle moj zapis resničen: kajti jaz vem od kod sem prišel in kam grem; toda vi ne morete povedati od kod sem prišel in kam grem. 15Vi sodite po mesu; jaz ne sodim nobenega človeka. 16Če pa vendarle sodim, je moja sodba resnična: kajti nisem sam, temveč jaz in Oče, ki me je poslal. 17 [] Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh ljudi resnično. 18Jaz sem nekdo, ki pričuje o samem sebi in Oče, ki me je poslal, prinaša pričevanje o meni." 19Tedaj so mu rekli: "Kje je tvoj Oče?" Jezus je odgovoril: "Vi ne poznate niti mene, niti mojega Očeta: če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta." 20* Te besede je Jezus govoril v zakladnici, medtem ko je učil v templju: in nanj noben človek ni položil rok; kajti njegova ura še ni prišla. 21Potem jim je Jezus ponovno rekel: "Jaz grem svojo pot, vi pa me boste iskali in boste umrli v svojih grehih: kamor grem jaz, vi ne morete priti." 22Tedaj so Judje rekli: "Ali bo samega sebe ubil? Ker pravi: 'Kamor grem jaz, vi ne morete priti.'" 23On pa jim je rekel: "Vi ste od spodaj; jaz sem od zgoraj: vi ste od tega sveta; jaz nisem od tega sveta. 24Povedal sem vam torej, da boste umrli v svojih grehih: kajti če ne verujete, da jaz sem on, boste umrli v svojih grehih." 25Tedaj so mu rekli: "Kdo si?" Jezus pa jim reče: "Celo isti, kakor sem vam povedal od začetka. 26Povedati vam imam mnogo besed in soditi o vas: toda tisti, ki me je poslal, je resničen; in svetu govorim te besede, katere sem slišal od njega." 27Oni pa niso razumeli, da jim je govoril o Očetu. 28Tedaj jim je Jezus rekel: "Ko boste dvignili Sina človekovega, potem boste vedeli, da jaz sem on in da ničesar ne delam sam od sebe; temveč te stvari govorim kakor me je naučil moj Oče. 29Tisti pa, ki me je poslal, je z menoj: Oče me ni pustil samega; kajti vedno delam te stvari, ki mu ugajajo." 30Ko je govoril te besede, so mnogi verovali vanj. 31Tem Judom, ki so verovali vanj, je tedaj Jezus rekel: "Če ostanete v moji besedi, potem ste resnično moji učenci; 32in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila." 33Odgovorili so mu: "Mi smo Abrahamovo seme in nikoli nismo bili nobenemu človeku v suženjstvu: kako praviš: 'Osvobojeni boste?'" 34Jezus jim je odgovoril: "Resnično, resnično, povem vam: [] 'Kdorkoli zagreši greh, je služabnik grehu. 35Služabnik pa v hiši ne ostaja za večno: toda Sin ostaja večno. 36Če vas bo torej Sin osvobodil, boste resnično svobodni. 37Vem, da ste Abrahamovo seme; toda vi si prizadevate, da me ubijete, ker moja beseda v vas nima prostora. 38Jaz govorim to, kar sem videl pri svojem Očetu: vi pa delate to, kar ste videli pri vašem očetu.'" 39Odgovorili so in mu rekli: "Naš oče je Abraham." Jezus jim reče: "Če bi bili Abrahamovi otroci, bi delali Abrahamova dela. 40Toda sedaj si prizadevate, da me ubijete, človeka, ki vam je povedal resnico, katero sem slišal od Boga: tega Abraham ni storil. 41Vi opravljate dela vašega očeta." Tedaj so mu rekli: "Mi nismo rojeni iz prešuštva; mi imamo enega Očeta, celó Boga." 42Jezus jim je rekel: "Če bi bil vaš Oče Bog, bi me ljubili: kajti jaz sem izšel in sem prišel od Boga; niti nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal. 43Zakaj ne razumete mojega govora? Zato, ker celó ne morete poslušati moje besede. 44 [] Vi ste od vašega očeta, hudiča in boste počeli hrepenenja vašega očeta. On je bil od začetka morilec in ne vzdrži v resnici, ker v njem ni resnice. Ko govori laž, govori iz svojega lastnega: kajti on je lažnivec in oče le-te. 45In ker vam govorim resnico, mi ne verjamete. 46Kdo izmed vas me prepričuje o grehu? Če pa govorim resnico, zakaj mi ne verjamete? 47 [] Kdor je iz Boga, posluša Božje besede: vi jih torej ne poslušate, ker niste od Boga." 48Tedaj so Judje odgovorili in mu rekli: "Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in imaš hudiča?" 49Jezus je odgovoril: "Jaz nimam hudiča; temveč častim svojega Očeta, vi pa me onečaščate. 50In ne iščem svoje lastne slave: obstaja nekdo, ki išče in sodi. 51Resnično, resnično, povem vam: 'Če se človek drži moje besede, nikoli ne bo videl smrti.'" 52Tedaj so mu Judje rekli: "Torej, mi vemo, da imaš hudiča. Abraham je mrtev in preroki; ti pa praviš: 'Če se človek drži moje besede, nikoli ne bo okusil smrti.' 53Ali si ti večji kakor naš oče Abraham, ki je mrtev? Pa tudi preroki so mrtvi: koga se ti sam delaš?" 54Jezus je odgovoril: "Če častim sebe, moja čast ni nič: moj Oče je ta, ki me časti; o katerem vi pravite, da je vaš Bog: 55vendarle ga vi niste spoznali; toda jaz ga poznam: če pa bi rekel: 'Ne poznam ga,' bi bil lažnivec, podoben vam: toda jaz ga poznam in se držim njegove besede. 56Vaš oče Abraham se je razveselil, da vidi moj dan: in videl ga je in je bil vesel." 57Tedaj so mu Judje rekli: "Še petdeset let nisi star, pa si videl Abrahama?" 58Jezus jim je rekel: "Resnično, resnično, povem vam: 'Preden je bil Abraham, jaz sem.'" 59* Tedaj so pobrali kamenje, da bi ga vrgli vanj: toda Jezus se je skril in odšel iz templja, gredoč skozi njihovo sredo in tako odšel mimo.