1A slabega v veri sprejemljite ne na razločevanje misli, 2Kajti eden veruje, da sme vse jesti, a kdor je slab, sočivo jé. 3Kdor jé, naj ne zaničuje tistega, kteri ne jé, in kdor ne jé, naj ne sodi tistega, kteri jé, kajti Bog ga je sprejel. 4Ti kdo si, kteri sodiš tujega hlapca? Lastnemu gospodarju stoji ali pada, ali vstal bo, kajti mogoč je Bog postaviti ga. 5Eden razloča dan od dneva, a drugi sodi, da so vsi dnevi enaki. Vsak naj se v lastnem razumu popolno prepriča. 6Kdor razloča dan, Gospodu razloča, in kdor ne razloča dneva, Gospodu ne razloča; kdor jé, Gospodu jé, ker se Bogu zahvaljuje, in kdor ne jé, Gospodu ne jé in se zahvaljuje Bogu. 7Kajti nikdor nas sebi ne živi in nikdor sebi ne umira. 8Kajti če živimo, Gospodu živimo, in če mrjemo, Gospodu mrjemo; če torej živimo, če mrjemo, Gospodovi smo. 9Kajti za to je Kristus umrl in vstal in zopet oživel, da gospoduje nad mrtvimi in živimi. 10Ti pa za kaj sodiš brata svojega? ali tudi ti, za kaj zaničuješ brata svojega? ker vsi se bomo postavili pred sodišče Kristusovo. 11Kajti pisano je: "Živim jaz, govori Gospod, da se bo meni pripognilo vsako koleno, in vsak jezik bo Boga spoznaval." 12Tako bo torej vsak nas za se odgovor dajal Bogu. 13Nič več torej eden drugega ne sodimo, nego presodite bolje, da ne stavite spotike bratu ali pohujšanja. 14Vem in prepričan sem v Gospodu Jezusu, da nič ni nečisto po sebi, razen kdor misli, da je kaj nečisto, za njega je nečisto. 15Če se pa za voljo jedi tvoj brat žalosti, nič več ne hodiš po ljubezni. Ne pogubljaj s svojo jedjo tistega, za kterega je Kristus umrl. 16Ne dajte torej, da se preklinja vaše dobro. 17Kajti Božje kraljestvo ni jed ne pijača, nego pravica in mir in radost v Duhu svetem. 18Ker kdor v tem služi Kristusu, ugoden je Bogu in izkušen ljudem. 19Za to se torej poganjajmo za mir in za zbujanje eden drugega na pobožnost. 20Za voljo jedi ne razdiraj dela Božjega; vse je sicer čisto, ali hudo za človeka, kteri jé na spotiko. 21Dobro je, ne jesti mesa in ne piti vina ne ničesar, nad čimer bi se brat tvoj spotikal ali pohujševal ali slabil. 22Ti imaš vero? sam za se jo imej pred Bogom; blagor mu, kdor ne sodi samega sebe v tem, kar ima za dobro. 23Kdor pa razloča, obsojen je, če je, kajti ni po veri; a vse, kar ni po veri, greh je.