1Opominjam vas torej, bratje, po usmiljenji Božjem, da podaste telesa svoja za žrtvo živo, sveto, prijetno Bogu, pametno službo svojo. 2In ne ravnajte se poleg veka tega, nego premenjujte se z obnavljanjem uma svojega, da izkusite ktera je volja Božja dobra in prijetna in popolna. 3Kajti pravim po milosti, ktera mi je dana, vsakemu, kdor je med vami, naj ne misli o sebi bolje, nego je treba misliti, nego naj misli pametno, kakor je Bog vsakemu podelil mero vere. 4Kajti kakor imamo v enem telesu mnoge ude, a vsi udje nimajo ravno tistega opravka, 5Tako smo mnogi eno telo v Kristusu, a po eden smo eden drugega udje. 6Imamo pa darove po milosti, ktera nam je dana, razne: bodi si preroštvo, poleg razmere vere; 7Bodi si službo, v službi; bodi si kdor uči, v učenji, 8Bodi si kdor opominja, v opominjanji; kdor podeljuje, v priprostosti; kdor je nad kaj postavljen, v skrbljivosti; kdor se usmiljuje, v veselji. 9Ljubezen bodi nehinavska, odurjajte hudo, držite se dobrega. 10Z bratovsko ljubeznijo eden drugega srčno ljubite, s častjo eden drugega premagujte; 11V opravku ne bodite leni, v duhu bodite vroči, Gospodu služite; 12V upanji se veselite, v stiski bodite strpljivi, v molitvi stanovitni; 13Potreb svetih se udeležujte, gostoljubnost iščite; 14Blagoslavljajte tiste, kteri vas preganjajo, blagoslavljajte, a ne preklinjajte; 15Veselite se z veselimi, in jokajte z jokajočimi; 16Bodite ene misli med seboj, ne mislite na visoke stvari, nego z nizkimi se zlagajte; ne bodite razumni sami v sebi. 17Nikomur hudega za hudo ne vračajte. Premišljujte to, kar bi bilo dobro pričo vseh ljudî. 18Če je mogoče, kolikor je v vašej moči, imejte mir z vsemi ljudmi. 19Ne maščujte se sami, ljubljeni, nego dajte mesto jezi, kajti pisano je: "Moje je maščevanje, jaz bom povračal, govori Gospod." 20Če je torej lačen tvoj sovražnik, siti ga, če je žejen! poji ga, kajti to delajoč kopičil mu boš žarjavo oglje na glavo. 21Ne daj se hudemu premagati, nego premagaj v dobrem hudo.