10 mogočni Bog maščevanj, Gospod, o mogočni Bog maščevanj, prisvéti! 2Dvigni se, o zemlje sodnik; daj povračilo prevzetnim. 3Doklej prevzetni, Gospod, doklej se bodejo radovali prevzetni? 4Ustili se in govorili prevzetno, ponašali se vsi, ki delajo krivico? 5Zatirali ljudstvo tvoje, Gospod, in ponižávali tvoje posestvo? 6Morili vdovo in tujca, in ubijali sirote? 7Govoreč: Ne vidi Gospod, in ne zapazi Bog Jakobov. 8Čujte, o najneumnejši v ljudstvu, in najnespametnejši, kdaj bodete razumni? 9Ali on, ki je vsadil uho, ali bi on ne slišal? ali on, ki je naredil oko, ali bi ne videl? 10Ali on, ki pokori narode, ali bi ne grajal; ki uči ljudî modrosti, ali bi ne spoznal? 11Gospod pozna misli človeške, da so zgolj ničemurnost. 12Blagor možu, katerega pokoriš, Gospod; in katerega učiš po zakonu svojem. 13Da mu pripraviš pokoj od dnî nadloge, ko se koplje krivičnemu jama. 14Ker Gospod ne zavrže ljudstva svojega, in posestva svojega ne zapusti. 15Temuč noter do pravice se povrne sodba, in za njo vsi, ki so pravega srca. 16Kdo bi bil vstal záme zoper hudodelnike? kdo bi se bil postavil zame zoper one, ki delajo krivico? 17Ko bi mi ne bil Gospod, polna pomoč, malo da bi ne bilo življenje moje prebivalo v kraji molčanja. 18Ko pravim: Omahuje noga moja, milost tvoja, o Gospod, me podpira. 19Ko so mnoge misli moje pri meni, tolažbe tvoje razveseljujejo dušo mojo. 20Ali bi se družil s teboj prestol nadlog, njega, ki me nadleguje zoper postavo? 21Njih, ki se četoma zbirajo proti pravičnega duši, in obsojajo kri nedolžnih? 22Dà, Gospod mi je za grad, in Bog moj za skalo mojega pribežališča, 23On obrača proti njim njih krivico, in njih hudobnost jih pokončuje, pokončuje jih Gospod, naš Bog.