1Načelniku godbe pri Giteji, sinovom Koretovim psalm. 2Kako ljuba so prebivališča tvoja, o Gospod vojnih krdél! 3Duša moja hrepeni in koprni, priti v veže Gospodove; srce moje in meso moje vpijeta v hrepenenji po živem Bogu mogočnem. 4Celo vrabec najde dom in lastovka si gnezdo, da v njem izvali mladiče svoje – o oltarji tvoji, o Gospod vojnih krdél, kralj moj in Bog moj! 5Blagor jim, ki so prebivali v hiši tvoji, ki te zdaj še hvalijo! 6Blagor človeku, kateremu je dano v tebi stopati na steze tvoje po srca svojega želji. 7Kateri gredé po murbini dolini, imajo njega za studenec, katere tudi pokriva dež blagoslova, 8Kateri hodijo od zbora do zbora, ki se prikaže pred Bogom na Sijonu. 9Gospod, Bog vojnih krdél, čuj molitev mojo; poslušaj, o Bog Jakobov! 10Ščit naš, poglej, o Bog; in glej maziljenca svojega obličje! 11Ker boljši en dan v vežah tvojih, nego tisoč drugjé; raji hočem stopati čez prag v hiši Boga mojega, nego prebivati v krivice šatorih. 12Ker solnce in ščit je Gospod, Bog; milost in slavo daje Gospod; dobrega ne krati njim, ki hodijo v poštenosti. 13O Gospod vojnih krdél, blagor človeku, kateri ima zaupanje v tebe!