1Načelniku godbe pri Gitaji, pesem Asafu. 2Pojte Bogu, móči naši, vpijte Bogu Jakobovemu. 3Primite psalmovanje in vzemite boben, strune prijetne in brenklje. 4Trobite o mlaji, o vseh stalnih praznikih, o godovih naših. 5Ker ustanovljeno je v Izraelu, postava od Boga Jakobovega, 6Kateri jo je za pričanje postavil v Jožefu, ko je šel proti deželi Egiptovski, kjer sem slišal govor neznan; 7"Odtegnil sem", pravi, od bremena ramo njegovo; roke njegove ločile so se od čebriča. 8Ko si vpil v oni stiski, rešil sem te, uslišal sem te v gromovem zakotji; izkušal sem te do vodâ Meribskih. 9Poslušaj, ljudstvo moje, in spričeval ti bodem, o Izrael, ako me bodeš poslušal. 10Ako ne bode v tebi boga mogočnega tujega, in se ne bodeš klanjal bogu mogočnemu tujerodnemu. 11Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem dal, da si prišel gor iz dežele Egiptovske; razširi usta svoja in napolnim jih. 12Ali ljudstvo moje ni poslušalo glasu mojega, in Izrael mi ni bil pokoren. 13Zatorej sem jih izpustil, da naj hodijo po srca svojega volji, govoreč: Gredó naj sè svojimi krivimi naklepi. 14O ko bi me bilo poslušalo ljudstvo moje, ko bi bili Izraelci hodili po mojih potih! 15Kar mahoma bi bil potlačil njih neprijatelje, ko bi bil v njih sovražnike obrnil roko svojo. 16Sovražniki Gospodovi bi se bili lažnjivo vdali njemu, in njih čas bi bil vekomaj. 17Dà, živil bi ga bil z maščobo pšenično, tudi z medom iz skale bi te bil sitil.