1Načelniku godbe na šestero strun: psalm pričanja Asafu. 2O pastir Izraelov, poslušaj, ki vodiš Jožefa kakor čedo, sedeč na Kerubih prisvéti! 3Pred Efrajmom, Benjaminom in Manasom zbudi moč svojo in pridi in prinesi nam polno blaginjo svojo. 4Bog, pomagaj nam zopet na noge; daj, da sveti obličje tvoje, in rešeni bomo. 5Gospod, Bog vojnih krdél, doklej bodeš kadil proti molitvi svojega ljudstva? 6Paseš jih sè solznim kruhom, in piti jim daješ sólz obilo mero. 7Prepuščaš nas v prepir sosedom našim, in sovražniki naši zasmehujejo nas. 8O Bog vojnih krdel, pomagaj nam zopet na noge, in daj, da sveti obličje tvoje, rešeni bomo. 9Trto si bil prestavil iz Egipta, pregnal si bil ljudstva, da bi jo zasadil. 10Pospravil si bil pred njo, in storil si, da je poganjala korenine svoje, in napolnila je bila deželo. 11Gore so se pokrivale sè senco njeno, in mladik njenih cedre največje. 12Stezala je veje svoje noter do morja, in do reke mladike svoje. 13Zakaj si podrl ograje njene, tako da jo obirajo vsi popotniki? 14Izpodriva jo gozdna svinja, in žival poljska jo objeda. 15O Bog vojnih krdél, povrni se skoraj, ozri se z nebes ter glej, in obišči to trto, 16In mladiko, katero je bila vsadila desnica tvoja, in to zavoljo sina, katerega si potrdil sebi. 17Posmojena je z ognjem, odrezana; od hudovanja obličja tvojega ginejo. 18Roka tvoja bodi nad možem desnice tvoje, sinom človeškim, katerega si potrdil sebi. 19In umaknili se ne bodemo od tebe; v življenji nas ohrani, da kličemo ime tvoje. 20Gospod Bog vojnih krdél, pomagaj nam na noge; daj, da sveti obličje tvoje, in rešeni bomo.