1Pesem meševita Davidova, katero je pel Gospodu na besede Kusa Benjaminca. 2Gospod, Bog moj, k tebi pribegam; reši me vseh preganjalcev mojih in oprosti me. 3Da ne zgrabi kakor lev duše moje in raztrga, ko ni pomočnika. 4Gospod, Bog moj, ako sem storil tisto, ako je krivica na rokah mojih: 5Ako sem storil hudo v miru živečemu z menoj, ki sem mu rad pomagal, kateri me je zatiral po krivem: 6Preganja naj sovražnik dušo mojo in dohiti ter potepta na tleh življenje moje; in storí naj, da v prahu biva slava moja. 7Vstani, Gospod, v jezi svoji; dvigni se silno razkačen proti njim, ki me zatirajo; in čuj nad menoj, sodbo si zapovedal. 8Torej narodov zbor naj te obdá in nad njim vrni se v višavo. 9Gospod sodi ljudstva; sodi me, Gospod, po pravičnosti moji in po nedolžnosti moji razsodi zame. 10Propade naj, prosim, zlo krivičnih, in pravičnega utrdi; kakor preiskuješ srca in obisti, Bog pravični. 11Ščit moj je v Bogu, ki daje blaginjo pravičnim v srci, 12V Bogu, ki je pravičnemu bramba in Bogu mogočnem, ki se srdi vsak dan. 13Ako se ne izpreobrne krivični, nabrusi svoj meč; lok svoj je napél in pomeril vanj. 14Pomeril je vanj smrtno orožje; pušice svoje zgrabi zoper divjajoče. 15Glej, rodil bode ničemurnost; kakor je spočel nadlogo, tako bode rodil laž. 16Vodnjak je kopal in izglobal ga; vanj je planil, v jami opravljat delo svoje. 17Povrne se nadloga njegova na glavo njegovo in nad téme njegovo pride njegova krivica. 18Slaviti hočem Gospoda po pravici njegovi in prepeval bodem imenu Gospoda najvišjega.