1Psalm Davidov, ko je bil v puščavi Judovi. 2O Bog, Bog mogočni si moj, zgodaj te iščem; dušo mojo žeja po tebi; po tebi hrepeni moje meso, v deželi suhi in onemogli brez vodá: 3Gledati tvojo moč in slavo: tvojo, kakor sem te gledal v svetem kraji. 4(Ker milost tvoja je boljša od življenja), hvalijo naj te ustne moje. 5Tako te bodem blagoslavljal v življenji svojem, v imenu tvojem bodem povzdigaval svoje roke. 6Kakor tolšče in masti bode se nasitila duša moja, in z blagoglasnimi ustnami bodo te hvalila usta moja. 7Ko se spomnim tebe na ležišči svojem, čujem in premišljam tebe: 8Da si bil velika pomoč meni, tako da sem prepeval v senci tvojih peroti; 9Ko se duša moja tebe drži in gre za teboj, podpira me desnica tvoja. 10Zatorej bodejo oni, ki iščejo pogubljenja duše moje, prišli v najspodnje kraje zemlje. 11Storili bodo, da vsak iz med njih pogine z mečem; lesicam bodejo delež. 12Kralj pa sam bode se radoval v Bogu; ponašal se bode, kdorkoli priseza pri njem, ko se bodejo zamašila usta laž govorečim.