1Načelniku godbe, na šestostrunje pričanja, pesem odlična Davidova, za uk. 2Ko se je boril sè Sirci Mezopotamijskimi, in Sirci Zobejskimi in je Joab vrnivši se pobil Edomejcev v solni dolini dvanajst tisoč. 3O Bog, zavrgel si nas bil, raztrgal nas, srdit si bil, povrni se nam. 4Zmajal si bil deželo, razdrobil jo; sceli kosove njene, ker omahuje. 5Storil si bil, da je ljudstvo tvoje čutilo trdóst, dál si nam bil piti grozo kakor vino. 6Dal si njim, ki se tebe bojé, zastavo, katero naj rabijo, zaradi resnice mogočno. 7Da se rešijo ljubljenci tvoji; reši z desnico svojo in usliši me. 8Bog je govoril po svetosti svoji, radoval se bodem; v delež dobim Sihem, in dolino Sukotsko merim. 9Moj je Gilead in moj Manase in Efraim glave moje moč, Juda postavodajalec moj. 10Moab umivalnica moja, na Edomejca vržem čevelj svoj, nad máno, Palestina, ukaj! 11Kdo bi me popeljal v mesto trdno, kdo bi me peljal noter do Edomeje? 12Ali nisi bil ti, Bog, zavrgel nas; da nisi hodil, Bog, med našimi vojskámi? 13Daj nam pomoč zoper sovražnika; ker ničeva je pomoč človeška. 14V Bogu delajmo vrlo, in on bode poteptal sovražnike naše.