1Načelniku godbe: "Ne pogubi"; Davidova pesem odlična. 2Ali zares, o krdelo, govorite pravico? po pravici sodite, sinovi človeški? 3Ne, celo iz srca počenjate krivice; v tej deželi tehtate rok svojih silovitost. 4V stran zavijajo krivični od rojstva; tavajo od materinega telesa laž govoreč. 5Strup imajo podoben kačjemu strupu; kakor gada gluhega, ki si maši uho svoje. 6Kateri ne posluša glasú mrmrajočih, njega, ki zna zagovarjati jako. 7O Bog, zdróbi jim zobe v njih ustih; mladih levov kočnike poderi, Gospod! 8Stopé se naj kakor voda, odidejo naj neprestano; njemu, ki napenja pušice svoje, izpremené se naj kakor v klasje pušice. 9Kakor polž, ki se topi, bode naj vsak, kakor žene splav, kakor ki niso videli solnca. 10Ko se ne bode še čutilo trnje vaše, trnje ščipkovo, tako zeleno kakor suho podrl bode vse. 11Radoval se bode pravični, ko bode videl maščevanje; noge svoje bode umival v krivičnega krvi. 12In človek poreče: Vendar ima sad pravični, vendar je sodnik na zemlji!