1Načelniku godbe: "Ne pogubi", Davidova pesem odlična, ko je bežal pred Savlom v brlog. 2Milosten mi bodi, Bog, milosten mi bodi; ker k tebi je pribežala duša moja, in v senco peroti tvojih hočem pribežati, dokler ne minejo težave. 3Klical bodem Boga najvišjega, mogočnega, ki zvršuje za me. 4Poslal bode z nebes rešit me, osramotil bode njega, ki me rohneč preganja silovito. Poslal bode Bog milost svojo in resnico svojo. 5Jaz sem med levi groznimi, med požigalci ležim, med ljudmi, katerih zobje so sulice in pušice, in jezik njih je oster meč. 6Povišaj se nad nebesa, o Bog; nad vso zemljo v slavi svoji. 7Mrežo so bili nastavili stopinjam mojim; potlačil je bil dušo mojo; jamo so bili skopali pred menoj, vanjo padajo silno. 8S povzdignenim srcem svojim, o Bog, s povzdignenim srcem bodem pel in prepeval: 9Vstani, slava moja, vstanite brenklje in strune, budil bodem sè zarijo; 10Slavil te bodem med ljudstvi, Gospod; prepeval med narodi; 11Velika je do nebés milost tvoja, in noter do gornjih oblakov resnica tvoja. 12Povišaj se nad nebesa, o Bog; nad vso zemljo v slavi svoji.