1Načelniku godbe, pesem Davidova ukovita. 2Ko je Doeg Idumejec prišel in naznanil Savlu ter rekel mu: David je obiskal hišo Abimelekovo. 3Kaj se šopiriš v hudobi, o mogočni? Milost Boga mogočnega trpi vsak dan. 4Bridkosti izmišljene napravljaš z jezikom svojim; podoben je ostri britvi, ti zvijače snovatelj! 5Hudo ljubiš bolj ko dobro, laž bolj ko govoriti pravico, presilno. 6Ljubil si vse besede pogubne, jezik zvijačen. 7Tudi to Bog mogočni podere na vekomaj; zgrabi te in izdere iz šatora; in s kórena te izpuli iz dežele živečih, presilno. 8To bodejo videli pravični v Božjem strahu, in njemu se smijali: 9Glej onega moža, ki si ni bil vzel Boga za brambo; nego zanašal se je na bogastva svojega obilost, in utrjal se v hudobi svoji. 10Jaz pa, kakor oljka zeleneča v hiši Božji, zaupam milosti Božji na vedno večne čase. 11Slavil te bodem vekomaj, ker si storil to; in čakal bodem imena tvojega, ker si dober, pred njimi, katerim deliš milost.