1Načelniku godbe med nasledniki Koretovimi, na šestero strun, prijateljic pesem ukovita. 2Iz srca mojega vre dobra beseda; pel bodem pesmi svoje o kralji, z jezikom svojim in peresom, ročen pisar. 3Mnogo lepši si ustvarjen od sinóv človeških; miloba je razlita po ustnah tvojih; zatôrej te je Bog blagoslovil vekomaj. 4Meč svoj opaši okolo ledja, o premočni; meč slave svoje in dike svoje. 5In z diko svojo srečno jahaj z besedo resnice, in izrekaj pravico, in stavi si spomenike sè strašnimi deli desnice svoje. 6Z ostrimi pušicami tvojimi bodo padala pód te ljudsta, po volji bodo padali sovražniki kraljevi. 7Prestol tvoj, o Bog, je na večne čase; žezlo pravično je žezlo tvojega kraljestva. 8Ljubiš pravico, in krivico sovražiš; zatorej te je pomazilil Bog, Bog tvoj z oljem veselja pred tvojimi tovariši. 9Mira in aloe in kasija so vsa oblačila tvoja, ko izhajaš iz svetišč slonokoščenih, pred njimi, ki razveseljujejo. 10Hčere kraljeve so med dragimi tvojimi; žena tvoja je postavljena tebi na desno z odličnim zlatom Ofirskim. 11Čuj, hči, in glej, in nagni uho svoje, ter pozabi ljudstva svojega in hiše očetove svoje. 12In radoval se bode kralj lepote tvoje; in ker je kralj tvoj, pokloni se njemu. 13Tedaj bodejo hčere Tirske z darilom molile obličje tvoje, bogati med ljudstvom. 14Vsa čestita je notri hči kraljeva, v obleki predelani zlatom. 15S Frigijskimi ogrinjali nesó jo h kralju; device prijateljice za njo peljejo se k tebi. 16Vodijo jih z največjim veseljem in radovanjem, stopajo v grad kraljevi. 17Na mestu roditeljev tvojih bodejo sinovi tvoji: za prvake jih postaviš po vsej deželi. 18Oznanjal bodem ime tvoje v vsaki dobi; zatorej te bodejo slavila ljudstva na vedno večno čase.