1Načelniku godbe med nasledniki Koretovimi; ukovita. 20 Bog, z ušesi svojimi smo slišali, očetje naši so nam pravili, káko delo si storil o njih časih, časih nekdanjih. 3Z roko svojo si izgnal narode in naselil njé: pokoril si ljudstva in razširil njé. 4Niso namreč z mečem svojim dobili dežele v oblast, in njih dlan ni jim dala blaginje; nego desnica tvoja in dlan tvoja in obličja tvojega luč; ker blagovoljen si jim bil. 5Ti sam si kralj moj, o Bog; pošlji vsakoršno blaginjo Jakobu. 6S teboj bodemo z rogom udarili sovražnike svoje; z imenom tvojim bodemo pogazili njé, ki se spenjajo v nas. 7Ker na lok svoj se ne zanašam, in meč moj ne bode me rešil. 8Ko nas bodeš otél neprijateljev naših, in osramotil sovražnike naše, 9Hvalili bodemo ves dan Boga, ime tvoje bodemo slavili vekomaj. 10In vendar si nas zavrgel in onečastil, ker nisi hodil z našimi vojskami. 11Storil si, da smo se umaknili sovražniku, in neprijatelji naši si plenijo. 12Predal si nas kakor drobnico za hrano, in med ljudstva si nas razkropil. 13Prodal si ljudstvo svoje za malo, in povišal nisi cene njegove. 14Izpostavil si nas v sramoto sosedom našim, v zasramovanje in zasmehovanje njim, ki nas obdajajo. 15Za pregovor si nas postavil ljudstvom, v majanje z glavo med narodi. 16Ves dan mi je nečast moja pred očmi, in obličja mojega sramota me pokriva; 17Zaradi glasú zasramovalca in preklinjalca; zaradi sovražnika in maščevalca. 18Vse to nas je zadelo, in vendar te ne zabimo; in lažnjivo se ne vedemo zoper zavezo tvojo. 19Ne odmika se srce naše, in stopinja naša ne zavija v stran od steze tvoje: 20Če tudi si nas potrl v kraj sômov in pokril nas z mrtvaško senco. 21Ako bi bili pozabili imena Boga našega, ali razpeli roke svoje proti bogu mogočnemu tujemu, 22Ali bi ne bil Bog tega preiskal? Ker on pozná srca skrivnosti. 23Ali zavoljo tebe nas pobijajo vsak dan; cenijo nas kakor drobnico za klanje. 24Zbúdi se, zakaj bi spal, Gospod? vstani, ne zametaj nas na večno. 25Zakaj bi skrival obličje svoje, pozabljal nadloge naše in stiske naše? 26Ker v prah je ponižano življenje naše, tál se tišči trebuh naš. 27Vstani na pomoč nam, in reši nas zavoljo milosti svoje.