1Načelniku godbe na strune; psalm Davidov. 2Ko te kličem, usliši me, Bog pravice moje; v stiski dal si mi prostora; milosten mi bodi in poslušaj molitev mojo. 3Sinovi človeški, doklej bodi slava moja v nečast? ljubili bodete ničnost? hodili za lažjo? 4Spoznajte vendar, da si je Gospod posebe odbral njega, katerega prijazno sprejema; da bode uslišal Gospod, ko ga bodem zaklical. 5Prestrašite se in ne grešite; mislite v srci svojem, na ležišči svojem in mirujte! 6Darujte daritve pravice, in zaupanje imejte v Gospoda. 7Mnogi govoré: O da bi vživali dobro! Dvigni nad nas svetlobo obličja svojega, Gospod! 8Vlij radost v srce moje, večjo nego o času, ko spravljajo žito svoje in vino svoje obilno. 9V miru ležem in zdajci zaspim; ker ti sam, Gospod, daješ, da prebivam brez skrbi.