1Davidova pesem ukovita: Blagor oproščenemu pregreška, kogar greh je poravnán. 2Blagor človeku, kateremu Gospod ne všteva krivice, in katerega duh nima v sebi zvijače. 3Ko sem molčal, starale so se kosti moje, v stoku mojem ves dan. 4Ker podnevi in ponoči bila je težka nad mano roka tvoja; in sok moj najboljši preobračal se je v suše poletne. 5Greh svoj ti razodenem, in krivice svoje ne bodem pokrival (dejal sem). Izpovém se pregreškov svojih Gospodu, in ti si izbrisal kazen mojega greha. 6Zavoljo tega bode te molil, komurkoli deliš milost, kader se zgodi; (o povodnji mnogih vodâ ne doidejo njega); 7Ti si zavetje meni; stiske me brani; s pesmami oproščenja me obdajaj. 8Podučeval te bodem in kazal ti, po kateri poti bodeš hodil; svetoval ti bodem, v te vpirajoč svoje oko. 9Ne bodite kakor konj, kakor mezeg, brez razuma, katerima je z uzdo in vajetom brzdati gobec, da se, ne približa tebi. 10Velike bolečine ima krivični; kdor pa ima zaupanje v Gospoda, njega obdaja milost. 11Veselite se v Gospodu in radujte, pravični; in prepevajte, vsi pošteni v srci.