1Načelniku godbe; psalm Davidov. 2Gospod, moči tvoje veseli se kralj, in blaginje tvoje kako se silno raduje! 3Željo srca njegovega mu daješ, in kar so ustne njegove govorile, ne odrékaš. 4Dà, prehitevaš ga z blagodari, na glavo njegovo pokladaš venec iz zlata prečistega. 5Življenja te je prosil, dal si mu; tudi dnî dolgost na vedno večne čase. 6Velika je slava njegova po blaginji tvoji; díko in veličastvo si položil nanj. 7Ker pripravil si mu blagoslove na vekomaj; razjasnil ga z radostjo od svojega obličja. 8Ker kralj sam upa v Gospoda; zato v zaupanji na milost Najvišjega ne omahne. 9Z roko svojo dosežeš vse neprijatelje svoje; z desnico svojo dosežeš vse svoje sovražnike. 10Narediš, da so kakor peč ognjena ob času srditega obličja tvojega; Gospod jih pogoltne v jezi svoji, kakor da jih ogenj uniči. 11Sad njih pokončaš sè zemlje, in njih seme izmed sinov človeških. 12Ker nameravali so ti hudo; izmišljali so naklep: ne morejo! 13Ker staviš jih kakor gomilo; na strune svoje pokladaš pušice ter jih streljaš proti njih obličjem. 14Dvigni se, Gospod, v moči svoji; pojmo in prepevajmo o hrabrosti tvoji.