1Načelniku godbe, Davida hlapca Gospodovega; kateri je govoril Gospodu té pesmi besede v dan, ko ga je bil rešil Gospod iz roke vseh sovražnikov njegovih, kakor iz roke Savlove. 2In rekel je: Iz osrčja svojega bodem te ljubil, Gospod, moja krepost. 3Gospod, skala moja in grad moj in rešitelj moj; Bog mogočni moj, pečina moja, kamor pribegam, ščit moj in blaginje moje rog, višina moja. 4Hvaljenega kličem Gospoda in rešujem se sovražnikov svojih. 5Obdajajo me smrtne bolečine in malopridnih hudourniki me strašijo. 6Groba bolečine me obhajajo, smrtne zanke so mi na poti. 7V stiski svoji kličem Gospoda, in do Boga svojega vpijem; iz svetišča svojega usliši moj glas, in vpitje moje predenj pride do ušes njegovih: 8In stresa se in giblje zemlja, in podloge gorâ se majó; stresajo se pa, ko se mu vname jeza. 9Dim se vali skozi nos njegov in ogenj požrešen iz ust njegovih; žarjavica goreča gre od njega. 10In nagne nebo ter stopi dol, z mrakom pod svojimi nogami, 11In sedeč na kerubih leti, in plava na vétrovih perotih. 12Temo si napravi v zavetje svoje, okolo sebe za šator svoj; temotne vode, gošče gornjih oblakov. 13Od svita pred njim prehajajo gosti oblaki njegovi, toča in žarjavica ognjena. 14Na nebesih grmi Gospod in z višave izhaja glas njegov, toča in žarjavica ognjena. 15Tako proži pušice svoje, razsipa jih in strele meče ter jih podi. 16Prikazujejo se tudi najnižje struge vodâ, in razgrinjajo se podloge vesoljne zemlje od hudovanja tvojega, Gospod, od sape tvojega nosú. 17Iz višine poseže ter me potegne gor, izvleče me iz mnogih vodâ. 18Reši me neprijatelja mojega močnejšega, in sovražnikov mojih, ko so krepkejši od mene. 19Srečujejo me ob času nadloge moje, tedaj mi je za palico Gospod: 20In izpelje me na prosto; reši me, ker me ima rad. 21Podeljuje mi Gospod po pravičnosti moji; po čistosti mojih rok mi povrača. 22Ker se držim potov Gospodovih, ter se ne obračam krivično od svojega Boga; 23Ker so vse sodbe njegove pred mojimi očmi; in postav njegovih ne odvračam od sebe: 24Ker sem pošten pred njim, in se varujem, da ne ravnam krivično. 25Povrača mi Gospod po pravičnosti moji; po čistosti mojih rok pred njegovimi očmi. 26Z dobrotljivim izkazuješ se dobrotljivega, s poštenim možem izkazuješ se poštenega. 27S čistim kažeš se čistega, ali popačenemu nasprotuješ. 28Ker ti otimaš ljudstvo ubogo, prevzetne pa oči ponižuješ. 29Dà, svetilo moje razsvetljuješ; Gospod, moj Bog razjasnjuje moje temé. 30S teboj namreč prodiram skozi krdelo, in z Bogom svojim preskakujem zid. 31Tega Boga mogočnega pot je poštena; govor Gospodov ves čist; ščit je vsem, kateri pribegajo k njemu. 32Ker kdo je Bog razen Gospod? in kdo skala razen naš Bog? 33Ta je Bog mogočni, ki me opasuje z močjo, in dela pošteno mojo pot: 34Storivši noge moje kakor jelenom, da me stavi na višino mojo; 35Boja uči roke moje; tako da zlomi lok jekleni roka moja. 36Ker daješ mi ščit blaginje svoje, in desnica tvoja me podpira, in krotkost tvoja me povišuje. 37Hoji moji razširjaš prostor moj; in členki mojih nog ne omahujejo. 38Sovražnike svoje podim in dohajam jih; in ne povrnem se, dokler jih nisem uničil. 39Zdrobim jih tako, da ne morejo več vstati, padajoč pod noge moje. 40Opasuješ me namreč z močjo za vojsko; pod me podiraš nje, ki se spenjajo zoper mene. 41In neprijateljev mojih tilnik mi podajaš; da ugonobim sovražnike svoje. 42Vpijejo, a ni ga, da jih reši; h Gospodu, a ne usliši jih. 43Zatorej jih razmeljem kakor prah pred vetrom; kakor blato na ulicah jih drobim. 44Oproščaš me prepirov ljudstva; staviš me narodom na čelo; ljudstvo, katerega nisem poznal, služi mi: 45Na sluh ušesa so mi pokorni; tujci se mi udajajo lažnjivo; 46Tujci padajo in pritrepetavajo iz gradov svojih. 47Gospod živi in blagoslovljena skala moja; zatorej naj se povišuje Bog blaginje moje. 48Bog ta mogočni, ki mi daje maščevanje, in spravlja ljudstva pód me; 49Rešuje me sovražnikov mojih; tudi nad nje, ki se spenjajo zoper mene, povzdignil si me; možu silovitemu si me iztrgal. 50Zatorej te bodem slavil med narodi, Gospod, in prepeval bodem tvojemu imenu: 51Da veliko blaginjo vsakoršno podeljuješ svojemu kralju, in izkazuješ milost maziljencu svojemu, Davidu in semenu njegovemu na veke.