1Psalm Davidov. O Gospod, kličem te, hiti k meni; čuj glas moj, ko te kličem. 2Molitev moja pridi kakor kadilo pred te; povzdigovanje mojih rok kakor dar večerni. 3Zloži Gospod, opazuj usta moja; straži karkoli izhaja z ustnic mojih. 4Ne daj, da se srce moje nagne k hudobni reči, dela doprinašat po krivici z možmi, ki delajo krivico; tudi naj ne uživam njih slaščic. 5Udari naj me nazaj pravični, milost bode, in posvari me, mazilo bode izvrstno; ne brani se glava moja; čim bolj, tem bolj bode: molitev moja v njih nesrečah. 6Ali planejo dol raz skale njih sodniki; dasi umejo, da so govori moji prijetni. 7Kakor bi kdo razsekal in razklal zemljo, raztresejo se naše kosti, v groba žrelo. 8Ko se v té, Gospod, ozirajo moje oči, k tebi pribegnem, ne zapústi duše moje. 9Reši me zadrge, katero so mi razpeli, in zank njih, ki delajo krivico. 10Padejo naj v mreže svoje vsi krivični, jaz pa pojdem mimo.