1Davidova. Slavil te bodem iz vsega srca svojega; v pričo oblastev bodem ti prepeval. 2Priklanjal se bodem proti svetišču svetosti tvoje, in slavil ime tvoje, zavoljo milosti tvoje in zavoljo tvoje zvestobe; ker poveličuješ z vsem imenom svojim govor svoj. 3Kateri dan sem vpil, tisti dan si me uslišal; storil si, da me je povzdignila v srci mojem moč. 4Slavili te bodo, Gospod, vsi kralji zemeljski, ko bodo slišali govor tvojih ust. 5In peli bodo s potov Gospodovih, da je velika slava Gospodova. 6Dasì je vzvišen Gospod, vendar gleda na nizkega; dasi visok, spoznava iz daljave. 7Ako hodim po sredi stiske, ohraniš me živega; v obraz sovražnikov mojih iztegneš roko svojo, in desnica tvoja me ohrani. 8Gospod naj doprinese zame; Gospod, milost tvoja je vekomaj; od rok svojih dél ne odjenjaj!