1Ob rekah Babilonskih, ondi smo sedeli ter jokali, spominjajoč se Sijona. 2Na vrbe v deželi obesili smo strune svoje, 3Dasì so tam hoteli od nas veselih pesmi, ki so nas odpeljavali vjete, in ki so mučili nas govoreč: Pojte nam katero pesmi Sijonskih. 4Kako bi bili peli pesem Gospodovo v tujcev deželi? 5Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj se desnica moja. 6Jezik moj naj se mi prijemlje neba, ako se ne spominjam tebe, ako ne povzdigujem Jeruzalema nad glavo radosti svoje. 7Spomni se, Gospod, zoper Edomejce dneva Jeruzalemskega; kateri so rekli: "Razvalite, razvalite; dokler bode kaj podzidja v njem!" 8Rod Babilonski naj se pokončá; blagor mu, kdor ti bode povrnil hudodelstvo, katero si nam storil. 9Blagor, kdor zgrabi in razdrobi otroke tvoje ob skalo!