1Načelniku godbe po osmini, psalm Davidov. 2Daj rešenje, Gospod, ker minil je dobrodelnik; ker izginili so resnični izmed sinov človeških. 3Prazno govoré drug z drugim, s priliznenimi ustnami, z vojnim srcem govoré. 4Pokončal bode Gospod vse priliznene ustne, jezik visokobesedni; 5Njih, ki govoré: Našega jezika pravica bode obveljala, ustne naše so v naši oblasti, kdo bi bil nam gospod? 6Od zatiranja siromakov ubozih, od vpitja revežev vstanem skoraj, govori Gospod; pomagal bodem njemu, v katerega bode pihal žarjavico krivični. 7Besede Gospodove so čiste besede, srebro očiščeno v izbrani prsteni posodi, osnaženo sedemkrat. 8Ti, Gospod, ohrani jih; vsakega izmed njih brani tega rodu na veke. 9Krivični hodijo okrog povsodi, ko se povzdiguje malopridna reč med človeškimi sinovi.