1A ko je torej kako opominjanje v Kristusu, ako kaka tolažba ljubezni, ako kaka sodeležnost Duha, ako kako usmiljenje in milovanje; 2Napolnite mi veselje, da ste zložni, imajoč isto ljubezen, ene duše, enih misli; 3Nič iz prepirljivosti ali ničemurnosti, nego po ponižnosti drug druzega više stavite od sebe. 4Ne glejte vsak na svoje, nego vsak tudi na to, kar je druzega. 5To mišljenje namreč bodi v vas, katero tudi v Kristusu Jezusu, 6Kateri, dasì v podobi Božji, vendar ni smatral za rop biti Bogu enak; 7Nego samega sebe je izpraznil, vzel je nase podobo hlapčevo, postal človeku enak; in po obličji je bil najden za človeka; 8Ponižal se je postavši pokoren do smrti, smrti pa na križi. 9Za to je tudi Bog povišal ga in podelil mu ime nad vsa imena; 10Da se naj v imenu Jezusovem pripogiblje vsako koleno nebeščanov in Zemljanov in podzemljanov, 11In vsak jezik spoznava, da je Jezus Kristus Gospod v slavo Boga očeta. 12Za to, ljubljeni moji, kakor ste bili vsegdar poslušni, ne samo v pričujočnosti moji, nego sedaj mnogo bolj v nepričujočnosti moji, v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje. 13Kajti Bog je, ki deluje v vas voljo in delovanje, kakor ga volja. 14Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja, 15Da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez madeža, sredi rodú sključenega in spačenega, med katerimi se svetite kakor nebeške luči na svetu, 16Držeč se besede življenja, na slavo meni za dan Kristusov, da nisem zastonj tekal in trudil se zastonj. 17Ali če se tudi darujem nad daritvijo in službo vere vaše, veselim se in vkup veselim z vami vsemi; 18Enako pa veselite se tudi vi in vkup veselite z menoj. 19Upam pa v Gospodu Jezusu, da vam skoraj pošljem Timoteja, da bodem tudi jaz mirnega srca, ko zvem, kako je pri vas. 20Nikogar namreč nimam enakodušnega, kateri bode pošteno skrbel, kako je pri vas; 21Kajti vsi iščejo svojega, ne kar je Kristusa Jezusa; 22Preskušenost pa poznate njegovo, da je, kakor otrok z očetom, z menoj služil za evangelj. 23Tega torej upam poslati, ko izprevidim, kako je z menoj, precej. 24Upam pa v Gospodu, da tudi sam skoraj pridem. 25Potrebno se mi je pa zdelo poslati k vam Epafrodita, brata in sodelalca in sovojaka mojega, ter poslanca vašega in služabnika potrebe moje; 26Kajti hrepenel je po vas vseh in trepetal, ker ste slišali, da je zbolel. 27Kajti zbolel je bil blizu smrti; ali Bog se ga je usmilil, a ne njega samo, nego tudi mene, da bi ne imel težave čez težavo. 28Hitreje torej sem ga poslal, da ga vidite zopet ter se veselite, in jaz bodem menj žalosten. 29Sprejmite ga torej v Gospodu z vsem veseljem, in take imejte v čisli; 30Kajti zaradi dela Kristusovega se je bil približal smrti, v nemar pustivši življenje, da bi dopolnil pogrešek službovanja vašega proti meni.