1In ko je stopil z gore, šlo je za njim mnogo ljudstva. 2In glej, gobavec pride, ter mu se je poklanjal, govoreč: Gospod! če hočeš, moreš me očistiti. 3In stegnivši Jezus roko, dotakne se ga, govoreč: Hočem, očisti se! In precej mu se je očistila goba. 4In reče mu Jezus: Glej, da nikomur ne poveš; nego pojdi, pokaži se duhovnu, in prinesi dar, ki ga je ukazal Mojzes, njim za pričo. 5Ko pa vnide Jezus v Kapernaum, pristopi k njemu stotnik, proseč ga, 6In govoreč: Gospod! hlapec moj leží domá božjasten in se grozno muči. 7In Jezus mu reče: Jaz bom prišel in ga bom uzdravil. 8In stotnik odgovorí, in reče: Gospod! nisem vreden, da vnideš pod streho mojo; nego reci le besedo, in hlapec moj bo ozdravel. 9Kajti tudi jaz sem človek pod oblastjo, in imam pod seboj vojake. Pa velim temu: Pojdi! in gre; in drugemu: Pridi! in pride; in hlapcu svojemu: Stóri to! in storí. 10Slišavši pa to Jezus, začudi se, in reče tistim, ki so šli za njim: Resnično vam pravim, tudi v Izraelu nisem našel tolike vere. 11Pravim vam pa, da jih bo mnogo prišlo od vzhoda in zahoda, in sedeli bodo z Abrahamom in Izakom v nebeškem kraljestvu; 12A sinovi kraljestva se bodo izgnali v najkrajnjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmí. 13In Jezus reče stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, naj ti se zgodí. In hlapec njegov je ozdravel od tega časa. 14In Jezus pride v Petrov dom, in vidi taščo njegovo, da leží in jo trese mrzlica. 15In dotakne se njene roke, in mrzlica jo pustí; in vstala je, ter jim je stregla. 16Ko se je pa zvečerilo, prinesó mu mnogo obsedencev; pa izžene duhove z besedo, in uzdravi vse bolnike. 17Da se izpolni, kar je rečeno po preroku Izaiji, kteri pravi: "On je vzel slabosti naše, in ponesel je bolezni." 18Ko pa vidi Jezus mnogo ljudstva okoli sebe, ukaže iti na drugo stran. 19Pa pristopi k njemu en pismar in mu reče: Učenik! šel bom za teboj, kamorkoli odideš. 20In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge, in tice nebeške gnezda; a sin človečji nima kje glave nasloniti. 21A nekdo drugi učencev njegovih mu reče: Gospod! dovoli mi najprej, da grem in pokopljem očeta svojega. 22Jezus mu pa reče: Pojdi za menoj, in pustí, naj mrliči pokopljejo mrliče svoje. 23Ter stopi v ladjo, in za njim vstopijo učenci njegovi. 24In glej, vihar velik vstane na morji, tolik, da zakrijejo valovi ladjo; on je pa spal. 25In pristopivši učenci njegovi, zbudé ga, govoreč: Gospod! otmi nas; pogibljemo. 26In reče jim: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj vstane, zapretí vetrovom in morju, in velika tihota nastane. 27Ljudjé se pa začudijo, in rekó: Kdo neki je ta, da so mu tudi vetrovi in morje pokorni? 28In ko pride na drugo stran, v pokrajino Gergezensko, srečata ga dva obsedenca, ktera sta prišla iz grobov in sta bila tako huda, da ni mogel nihče po tistej poti mimo iti. 29In glej, pa zakričita, in rečeta: Kaj imaš z nami, Jezus, sin Božji? Si li sém prišel, da bi nas pred časom mučil? 30In daleč od nju se je pasla velika čreda svinj. 31Hudiči so ga pa prosili, govoreč: Če nas izganjaš, dovoli nam, da odidemo v čredo svinj. 32In reče jim: Pojdite! In oni izidejo, ter odidejo v čredo svinj. In glej, vsa čreda se zakadí z brega v morje, in potonejo v vodi. 33Pastirji pa zbežé, in prišedši v mesto, naznanijo vse, in za obsedence. 34In glej, vse mesto izide Jezusu naproti. In ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iž njih krajev.