1Ko pa vidi ljudstvo, stopi na goro; in ko se je usedel, pristopijo k njemu učenci njegovi. 2Pa odpre usta svoja, ter jih je učil, govoreč; 3Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 4Blagor jim, kteri žalujejo; ker oni se bodo utolažili. 5Blagor krotkim; ker oni bodo podedovali zemljo. 6Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni se bodo nasitili. 7Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje našli. 8Blagor jim, kteri so čistega srca; ker oni bodo Boga videli. 9Blagor mirovitim; ker oni se bodo sinovi Božji imenovali. 10Blagor pregnanim za voljo pravice; ker njih je nebeško kraljestvo. 11Blagor vam, kedar vas zasramoté in preženó in rekó vse hudo zoper vas, za voljo mene, pa lažejo. 12Radujte se in veselite, ker je plačilo vaše v nebesih veliko. Kajti tako so pregnali preroke, ki so bili pred vami. 13Vi ste sol zemlji. Če pa sol znorí, s čim se bo osolila? Za nič več ni, razen da se iztrese ven, in jo ljudje poteptajo. 14Vi ste svetilo svetu. Mesto, ktero stojí vrhu gore, ne more se skriti. 15Tudi ne užigajo sveče in jo devljejo pod mernik, nego na svečnik: ter sveti vsem, kteri so v hiši. 16Tako naj se sveti vaše svetilo pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela, in slavé očeta vašega, ki je na nebesih. 17Ne mislite, da sem prišel podirat postavo ali preroke; nisem prišel podirat, nego izpolnjevat. 18Resnično vam pravim: Dokler ne prejde nebo in zemlja, ne bo izginila ne najmanja črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodí. 19Kdorkoli torej eno najmanjih teh zapovedi popači, in ljudí tako naučí, imenoval se bo v nebeškem kraljestvu najmanji; kdorkoli jo pa izpolni, in naučí, ta se bo velik imenoval v nebeškem kraljestvu. 20Kajti pravim vam, da če ne bo pravičnost vaša veča, nego pismarjev in Farizejev, ne boste prišli v nebeško kraljestvo. 21Slišali ste, da je rečeno starim: Ne ubij; kdor pa ubije, kriv bo sodbe. 22A jaz vam pravim, da vsak, kdor se brez razloga jezí na brata svojega, kriv bo sodbe; kdorkoli pa reče bratu svojemu: Raka! kriv bo zbora; a kdorkoli reče: Prismoda! kriv bo peklenskega ognja. 23Če torej prineseš dar svoj k oltarju, in se tam spomeniš, da ima brat tvoj nekaj zoper tebe: 24Pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, pomiri se poprej z bratom svojim, in potem pridi in prinesi dar svoj. 25Sprijazni se z zopernikom svojim naglo, dokler si ž njim na poti, da te zopernik ne izročí sodniku, in te sodnik ne izročí hlapcu, in ne boš vržen v ječo. 26Resnično ti pravim: Ne boš izšel odtod, dokler ne plačaš zadnjega solda. 27Slišali ste, da je rečeno starim: Ne prešestvuj. 28A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda na ženo, da je poželí, prešestvoval je uže ž njo v srcu svojem. 29Če te pa oko tvoje desno pohujšuje, izderi ga, in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel. 30In če te desna tvoja roka pohujšuje, odseci jo, in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel. 31Rečeno je pa: Kdorkoli popustí ženo svojo, naj jej dá ločilno pismo. 32A jaz vam pravim, da kdorkoli popustí ženo svojo, razen za voljo prešestvovanja, zapeljuje jo v prešestvovanje; in kdorkoli popuščeno vzeme, prešestvuje. 33Zopet ste slišali, da je rečeno starim: Ne prisegaj po krivem; izpolni pa Gospodu prisege svoje. 34A jaz vam pravim, da ne prisegajte nikakor: ne pri nebu, ker je prestol Božji; 35Ne pri zemlji, ker je podnožje nogam njegovim; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja. 36Tudi pri glavi svojej ne prisegaj, ker ne moreš ne enega lasú narediti belega ali črnega. 37Govorica vaša pa bodi: Dá, dá; ne, ne. Kar je pa več od tega, to je od hudega. 38Slišali ste, da je rečeno starim: Oko za oko, in zob za zob. 39A jaz vam pravim, da se ne upirajte hudemu: nego če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo; 40In kdor se hoče s teboj pravdati, in suknjo tvojo vzeti, pustí mu tudi plašč; 41In če te kdo prisili eno miljo, pojdi ž njim dve. 42Kdor te prosi, daj mu; in kdor hoče od tebe na posodbo, ne odreci mu. 43Slišali ste, da je rečeno: Ljubi bližnjega svojega, in sovraži sovažnika svojega. 44A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje; blagoslovite tiste, kteri vas preklinjajo; delajte dobro tistim, kteri vas mrzé; in molite za tiste, kteri vas stiskajo in preganjajo: 45Da boste sinovi očeta svojega, ki je na nebesih. Kajti on veleva solncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim. 46Kajti če ljubite tiste, kteri ljubijo vas, kakošno plačilo boste imeli? Ne delajo li tega tudi mitarji? 47In če ljubite samo brate svoje, kaj delate preveč? Ne delajo li tudi mitarji tako? 48Bodite vi torej popolni, kakor je popoln oče vaš, ki je na nebesih.